Kaj za ena pasma

Imeli bomo psa. Manjšega. V bloku. Stanovanje sicer res ni majhno,

časa zanj bomo imeli dovolj. Iščem pa ideje, nasvete za pasmo, ki:

– bi bila odličen sopotnik (igriv) za 10+ otroke,

– pušča čim manj dlake in vonja (je to mini hrt, bostonski terier, še kakšen?) in

-ne sodi med glasne hišne kričače.

Se zahvaljujem za priporočila. lp

Kodrasti ali havanski bišon. Mi imamo kodrastega že 11 let. Ne laja, srčkan, zelo rad ima otroke.Ne pušča dlake , primeren za alergike ( doma imamo alergika brez težav).Strižemo ga sami po malo 1 x mesečno. Je brez vonja. Ga ne zamenjamo za drugo pasmo.

Pudelj. Presenetljivo manj dlake puščajo dolgodlake pasme brez podlanke, je pa več dela s česanjem. Zdaj imam takšnega psa in če ga vestno krtačim, ni krize z dlakami, imela pa sem prej majhnega mešanca s pinčem, zgledalo je, kot da ima komaj kaj dlake, pa je imel ogromno podlanke in je bilo treba non stop sesat kljub krtačenju.

Pa mogoče tudi pšenični resasti terier tudi hvaležen glede dlake … ni pa tako majhen, ampak do 20 kg res nima veze. Hrti imajo tako ščenitasto dlako, ki se zapiči v tapecirano pohištvo. Roko na srce, pes in brezhibno čisto stanovanje brez ene dlake žal nista združljiva. Če nočete dlak, ne imejte psa.

Vsak pes laja, lula, pušča dlako, igriv je pa toliko kolikor ima v značaju (hiperaktivnost ni igrivost).

Je pa ravno danes članek na novicah, da zavetišča v Nemčiji nimajo več prostora za zavržene ljubljenčke.

Bi mogoče vzeli kakšno dušico iz zavetišča? So že dresirani osnove, imajo razvite značajske lastnosti, so bolj potrpežljivi in/ali reaktivni (kar je za 10+ otroke še bolje). Pač dobiš to kar vidiš, pri mladičkih ne veš in če je prvi pes (pa še malo bolj za otroka), bi znalo biti najbolje iz zavetišča. Prevečkrat se otroke (in odrasle) uči, da so živa bitja komoditeta kakor ti paše – živahen igriv mladiček zrase v uničevalnega najstnika potem pa problematičnega, utrujenega psa… Ni slabo, če se vzame starejšega psa (pač ne glih 15 s pričakovano življenjsko dobo 14 – četudi si takšni zaslužijo ljubeč dom).

Sem pasjeljubec, ampak mi greste pa na živce taki novobodočepečeni lastniki psov, ki kupujete igračo. Igračo za domovanje v bloku. Pa če vam bodo rekli ja,  jorkširca – boste onesrečili vse okoli sebe, ker bevskajo nonstop, če niso vedno v središču pozornosti.

Nisi ti noben ljubitelj psov, če še sama ne veš, kakšen pes ti/vam bi ustrezal. Ker kaj ti pomaga imet npr. pinča ( pomanjšan doberman), ki ga niti ne boš znala shendlat, ker ne veš, kakšne so njegove karakterne lastnosti. Dobermana v mini verziji si predstavljaj. 🙂

Če že torej “psa”,  si isščite psa po svojih karakternih lastnostih – če ste kavčarji, je za vas nemška doga. Če ste akivni in imate brenclje u rit’, potem so za vas kakšni hrti, pa jasno kot za začetnike – mešanci iz zavetišča. Rešite kakšno pasjo dušo, če imate tako “veliko srce”, pa še otroci se bodo dobrodelnosti naučili.

Če ste šminkerji in pozerji, da jih boste naokoli vlačili po naročju in v cekrčkih,  potem razni bišoni, kotoni, frenčiji, čvave.

Ajde, zatapkaj malo na kak pasji portal, pa si pasme oglej in preberi- karkaterne lastnosti, potrebe, zdravstvene zadeve. Pa se potem odločaj, in zlinkaj svoj karakter s pasjim najbolj ustreznim tvojemu. Ne pa po smernicah nekih udeležencev na forumu, ki jih niti karakterno ne poznaš.

Sodelavka ima romanskega vodnega psa in glede na njeno pripovedovanje ustreza vsem zgoraj naštetim kriterijem. Se pa sama ne spoznam kaj dosti na pse, tako da seveda raje povprašajte prej še kakšne poznavalce, kako je s to pasmo.

Hvala za vse dobronamerne besede. Sama sem že imela rešeno mešanko 16 lepih let. No, zadnji dve leti je bila na insulinu in odhod me je preveč prizadel tako, da sem se zaklela, da se v tako bolečino več ne spustim. Imam težave s sprejemanjem končnosti. Pa sta me otroka po 5ih letih terorja prisilila, da ne razmišljam več samo o sebi ampak tudi o njima in da jima nimam pravice odreči izkušnje odraščanja in skrbi za mlado bitje.

Za posvojitev seniorjev nisem dovolj močna oseba. Žal. Za posvojitev kakšnega reveža, ki ni bil v normalni družini (sicer se ga ne bi znebili v postkoronskem času) in je gotovo pridelal kakšno travmo oz. slabo izkušnjo se ne upam odločiti zaradi otrok. Poznam primer rešenega hrta, ki je po letih normalnefa sobivanja otroka ugriznil v vrat in so ga komaj rešili. Hrta seveda ne več. No takih tempiranih bomb ne bi v bližini otrok. Da naredi kakšen gib, ki jih spomni na nek slab dogodek in v flashu/afektu odreagira neželjeno. Zato žal ne.

Ker se tokrat podajamo v skrbništvo psa zavestno iščem še praktične nasvete glede vonja in dlake. Pri moji nekega neprijetnega vonja nisem zaznala so bile pa dlake. Temu bi se morda sedaj raje izognila, če že  pristopam k projektu razumno. Enako je seveda z laježem. Čivave, jorkirci, maltežani..so kričači in tega sosedom ne privoščim. Posebno v času, ko ne bi bili prisotni zato se mi moji parametri željenega izbora ne zdijo tako nepremišljeni. Z dogo seveda nimamo v stanovanju kaj početi.

Hvala iz srca torej vsem za uporabne predloge. Tudi tistim, ki jim morda še oddate. Lp

Dodajam še eno. Karkoli naredite, ne zapletajte se s šalabajerji, ki švercajo (aka rešujejo) pse iz Bosne in Hrvaške. Ne zaradi psov, ampak zaradi njihove nestrokovnosti.

Najboljša pasma je pudelj! Ne pušča dlak, postrižeš ga in nimaš težav z zapleteno dlako in v top 5 najpametnejših psov sodi. Vzemi srednjega, Nezahteven za vdrževanje in vzgojo. Ne bevska, zelo dober čuvaj družine in stanovanja, zvest sopotnik., ne rabi 10km sprehoda na dan. Gre na dolge proge in hribe, enako je zadovoljen na kavču. Teža ne presega čez 10kg in je lahko obvladljiv. Preglej psarne in išči tam kjer parijo izven Slovenije.

Izogibaj se psov s potlačenimi gobci – so same težave z njimi od dihanja, hranjenja, smrčanja do same nege. Vse kar ima v imenu terier se izogni, to niso psi za začetnike še manj za blok. Vse popularne pasme kotoni, bišoni, pomeranci in kavalirji so pri nas tudi že rodovniški izrojeni, zato s temi pasmami počakaj vsaj 5 let, da se malo poparijo izven meja in zdravstveno okrepijo.

NE KUPUJ RODOVNIŠKEGA PSA BREZ RODOVNIKA!!!! Če bi starša imela vzrejno dovoljenje, bi bili mladiči rodovniški – VSI, brez izjeme. Ker je nekaj narobe z enim od staršev, mladiči rodovniških staršev nimajo rodovnika in se starša sploh ne bi smela pariti.  Takega psa nočeš!

Basenji – miren, tih, ne pušča dlake, precej majhen (ni pa mini). In, kar je zame najbolj pomembno, dolgo živ – lahko živi do šestnajst let.

Bostonski terierji so prijazni, igrivi, učljivi, ne smrdijo, ne puščajo dlak, ne preveliki in hkrati ne žepni. Sploh samičke so za začetnike idealne. Zelo se prilagodijo lastniku.

Pred nakupom basenjija vseeno poslušaj, kako tuli oz. jodla, da ne bo prehudo presenečenje. ?

Ti pa svetujem, da otrokom ne predajaš travme zaradi minljivosti – po naravnem redu bosta (enega dne) onadva ostala brez tebe, in se bosta neprimerno težje soočila z izgubo bližnjih, če se njuna mama, njun steber, odziva tako drastično.

Slovesa so del življenja, tako kot rojstva in nova poznanstva; in samostojnost, na katero naj bi starši pripravljali svoje otroke, prinese tudi to. Neizogibno.

Pa še nekaj, zavoljo svojega dušnega miru se nauči s stvarmi ukvarjati takrat, ko pridejo na vrsto. Ja, tudi od tega psa se boš (najverjetneje) morala čez xy let posloviti, in ja, bo težko. Ampak preden bo do tega prišlo, se bo vmes zgodilo na tisoče prelepih stvari.

Najprej priprave na mladiča, izbiranje posod za hrano in vodo, ovratnice, povodca, oprsnice, igrač, raznih pripomočkov (zobna ščetka, klešče za kremplje, krtače za dlako), ležišča, hladilnih podlog, pasu za avto, raznih boksov… Otroka bosta sigurno uživala, če bosta lahko zraven, si lahko naredite the best nakupovalni izlet.

Potem vzgoja, kjer kot plus vidim, da sta otroka 10+, kar pomeni, da se bosta lahko ful ukvarjala z njim – od raznih trikov, agility-ja, ipd.

Kar se pasem tiče, pa ja, se strinjam s priporočili pudljev,  moj osebni favorit, ko govorimo o pasmah, ki so primerne za alergike, pa je mehkodlaki pšenični terier. Samica nima niti 20kg, brihtni, učljivi, zalajajo, ko je treba, ne vztrajajo pa “v tri krasne”, puščajo minimalno dlake, ob pravilni vzgoji (psa in otrok) so pa super družinski psi.

Bom dodala glede hrtov. Niti pod razno niso za ljudi, ki imajo brenclje v riti, kot ena zgoraj piše, ker njih sicer potegne v tek, če lahko ali se jim da laufat (to je pametno počet samo v zelo dobro ograjenih prostorih (tudi v višino), sicer pa ne), niti pod razno pa niso pristaši nekega sprehajanja, pohodov itd. Raje ležijo in lenarijo in se nikamor ne premaknejo. Prav tako ni nujno, da bodo ravno lepo sprejeli majhne otroke (ali neznane ljudi ali druge pse in živali). So zadržani, mnogokrat plahi, manjše sorte prefragilne za otroke, večji včasih s tako močnim nagonom, da je lahko tudi manjša žival, pes, otrok potencialni plen, imajo močan lovski nagon in vse, kar k temu paše. Načeloma jih je treba precej dobro znat vodit in držat, ker v nepredvidenih situacijah zelo radi uporabijo svoje hitre noge, najti in ujeti potem jih je pa strašno težko in včasih nemogoče (poglej, koliko se jih išče in koliko brezuspešno – ravno zato, ker ljudje sploh ne vedo, kaj pomeni imeti hrta), torej si ne misli, kako ga bo otrok na vrvici naokoli vodil, ker se ne bo dobro končalo. In ja, puščajo dlako.

Whippet tudi zgleda nedolžen glede dlake, pa jo je kar težko odstranjevati. Plus to je prav tako izredno plašna pasma in moraš imeti res srečo, da se ti stisne med noge, ko se ustraši, načeloma pa zbežijo. Pogosto nepovratno.

Ne vem, zakaj je pudelj sploh padel v nemilost, včasih jih je bilo veliko, danes razmeroma malo, pa je v bistvu pes z odličnimi karakteristikami za družinskega psa, samo razvaditi ga ne smeš v pudlja, temveč tretirati kot normalnega psa! In seveda karkoli že bodo/boste izbrali, ponavljam opozorilo malo višje: rodovniško in od preverjenega vzreditelja! Nobenih bližnjic.

od kdaj pa je basenji tih? res je, da ne laja, ampak jodla, zavija itd. in to precej glasneje in pogosteje, kot večina psov laja.

Glede pudljev,  v nemilost so padli ker se je pasma izrodila. Veliko jih ima karakterne težave, pa tudi po zunanjosti izgledajo čisto drugače kot pred 40+ leti ko smo mi imeli pudlico srednje velikosti, je bila čisto normalen pes. Zdrava, dočakala 16 let. To je prekletstvo popularnih pasem, upam da prinašalci ne bodo šli po isti poti.

pudlji so se več ali manj karakterno popolnoma izrodili in pokvarili ravno zato, ker so jih ljudje tretirali narobe. pudelj je v osnovi delovna pasma, ne klovn in igrača za po rokah vlačit.

Trenutno so modni belgijski ovčarji, to je šele štala. Pa če jim bo bognedaj kdaj uspelo popularizirat domačega kraškega ovčarja, smo tudi v riti.

Prinašalci so no no že cca 10 let (veliko raka pri psih-jajca), Labradorci pa zadnjih 5. Ker jih ljudje kupujejo “naš je rodovniški samo nima rodovnika”!

Bi vsakemu takemu lastniku 10.000€ kazni napisal, če ne dokaže od kje mu pes! Ni izgovora za nevednost za nakup takega psa!

Spoznal sem par, ki je kupil kavalirja in ga nista obvladala (za družbo otrokom)! Kavalirja! V slabem letu sta ga prodala v Radovljico.

Krasen pes, ne pušča dlake, ne smrdi, ne laja, ljubi otroke in včasih pravi mali cirkusant. Imam jo 13 let in je še vedno zelo živahna. Nikoli nismo imeli nobenih zdravstvenih težav z njo.

Meni so belgijski ovcarji cudoviti psi, takoj bi ga imela, a nimam pogojev za tako pasmo. Morda enkrat… Pa takrat bom verjetno ze prestara za tako zivega psa ?‍♀️

Vsec mi je tudi borderski ovcar, a spet, tudi zanj nimam pogojev.

Za pudlje pravijo, da so tudi zelo pametni psi in so precej manjsi od ovcarjev, ja, vem, tudi povsem drug karakter…

Kaksna je razlika med toy kodrom, pritlikavim in srednjim kodrom v karakterju?

Kako mislite, da so se izrodili? Ce vzames rodovniskega z vsemi papirji, kaj je narobe z njim oziroma v cem je drugacen kot pred leti?

Ja, pudlji so eni najbolj brihtnih in učljivih psov.

Velikosti so 4: toy, pritlikavi, srednji in kraljevski. Toy po karakterju nekako najbolj izstopa oz. se razlikuje od ostalih treh – bolj bevskač ponavadi, pa živčen, pač tečen, če mene vprašaš.

Izrodili so se pa v veliki meri ravno karakterno v neke živčne in histerične pse, ker so postali preveč popularni, vzreje se je pa lotil vsak, ki je imel pet minut časa. Večino pudljev, ki jih vidiš, so pa tako ali tako nerodovniški (s še kakšno primesjo zraven), ponavadi na kar kratkih nogah in z nekimi sodčkastimi telesi. Pravzaprav večinoma te videvaš, tako da veliko ljudi niti ne ve, kako naj bi pravi pudelj dejansko zgledal in kakšen karakter bi moral imeti.

Če vzameš rodovniškega iz dobrega legla, nima bit kaj narobe, samo takega, kot so pudlji bili ene 20 ali 30 let nazaj, boš pri nas težko našla, veliko dobrih vzrediteljev je tudi prenehalo z vzrejo. Ali to, kar sem zgoraj napisala ali pa iz kakšne strogo razstavne linije, kjer so sicer morda vizuelno ustrezni psi, ampak meni tisti karakter, ki ga niti ni, tudi ne sede. Kje v tujini, če že.

Prav strokovno ti ne morem odgovoriti, ker smo po prvi pudlici imeli druge pasme in se v pasmo pudlja nismo poglabljali oziroma spremljali kaj se dogaja.Morda kdo drug…

Čeprav naša je bila čudovita, še posebej po karakterju. Zdaj, kolikor jih srečujem, so velikokrat živčni, prenapeti, naša je bila ful kul pes, povsod smo jo vzeli s sabo in nikoli nobenega problema. s tem da je v tistih časih veljalo mnenje, da je pasja šola samo za službene pse, ki jih tam malodane maltretirajo. Tako da učili jo nismo nič, pa je vse štimalo. hodila poleg kadar je bilo treba, pojma nimam kako, šla lulat na vrt na komando ipd.

Tudi je v enem momentu postala modna nekako čudno ukrivljena hrbtenica, kot da bi pes bil grbast v zadnjem delu. Naša je še imela normalno skladno pasjo postavo.

O zdravstvenih težavah bo morda kdo drug vedel kaj več. Naša je bila celo življenje zdrava, dočakala je 16 let, na koncu se ji je zelo poslabšal sluh in vid, sicer pa so vse življenjske funkcije še normalno delovale. Bi še živela, a se je mama odločila jo dat uspavat.

Skratka, čudovita pasma, učljiva, rada ustreže, prilagodi se praktično vsemu, od valjanja na kavču do celodnevnih pohodov. Vsaj tako je bilo. Če je zdaj še možno dobiti takega psa ne vem. Morda kakšen ljubitelj pasme ki ne vzreja za razstave, mogoče delovna linija? Ne vem. bi pa verjetno tak pes bil kar drag.

Ne sanjajte o belgijskih ovčarjih! Gre za delovno pasmo, ki zahteva strogega in vestnega lastnika. Fizično močnega. Trenutno so na slabšem glasu kot pit bull včasih, ker jih ni za spustiti med ljudi v mesto. Rojeni so za policijo in vojsko.

Avtorica, ko kupuješ rodovniškega psa, glej da je en od staršev izven Slovenjie. To je point rodovnika. Slovenija je premajhna za parjenje, ker ni veliko izbire.

Bostončki so luštni, mi imamo psičko. Dlaka ji minimalno odpada, poznam pa nekatere, ki jim zelo odpada. So pa zdravstveno malo bolj občutljivi (alergije, refluks, gastritis), tudi smrčijo, blazno radi se stisnejo pod kovter, so hiperaktivni, skoraj raje imajo igro kot sprehode. Npr. v gostilni bo težko pod mizo, raje nekje na dekici 🙂 Učljivi so. Imajo svoje fore in ko jih enkrat vzljubiš, ne bi nikoli več imel druge pasme.