Kaj vas pri ženskah najbolj moti?

Ti kr nekaj teoretiziraš. Res bi rad spoznal moškega, ki je bil ženski prvo prijatelj, nato pa je napredoval v partnerja.

Partnerstvo nastane iz privlačnosti, ne iz nekakšnega prijateljstva.

Lahko si z nekom v prijateljskih stikih, pa meje ne prestopiš, ker ali ni prilike, ni časa, se ti ne da, si raje samski, nisi čisto prepričan, itd. Potem jo enkrat prestopiš ali pa pač nikoli ne. Samo ti spričo svoje krčevite sovražnosti do žensk in jasno do samega sebe si še svetlobne milje daleč od tega spoznanja.

Ti kr nekaj teoretiziraš. Res bi rad spoznal moškega, ki je bil ženski prvo prijatelj, nato pa je napredoval v partnerja.

Partnerstvo nastane iz privlačnosti, ne iz nekakšnega prijateljstva.[/quote]

Pravkar si ga spoznal. Čestitaj si. 😉

Lahko si z nekom v začetku samo prijatelj, ampak to še ne pomeni, da ni fizične privlačnosti. Če ne iščeš samo seksa, boš sposoben na intimnost počakat, da spoznaš še druge lastnosti te osebe. Ker so te pač najbolj pomembne za skupno prihodnost, če se išče resna zveza. Ko se vse to ujame z željami o partnerju, ali pa pričakovanji (kakor je komu ljubše), ko ugotoviš, da oseba razmišlja dovolj zrelo tvojemu načinu primerno in ko se njegovi (njeni) pogledi na svet in želje v odnosu ujemajo s tvojimi, potem je intimnost itak nekaj, kar sploh ni vprašljivo. Poklopi se po najboljših možnih željah. Vsaj po mojih izkušnjah. Ampak, človek, ki ni sposoben navezati čustvenega odnosa, bo seveda najprej želel intmnost, sicer bi se tako ali tako ustrašil, da morda ni privlačen in bo že prej stisnil rep med noge, pot pretvezo, da ni bilo spolne privlačnosti. Kar pa je samo izgovor za svojo lastno nesposobnost navezati čustveno povezavo. Tako si tega ne rabi priznati, ker že preden to povezavo sploh začne ustvarjat, pobegne in niti nima priložnosti, da bi se ta nesposobnost izkazala. Naslednjič pa napako najverjetneje ponovi in si najverjetneje najde nekoga, ki prav tako ni sposoben navezati hkrati spolnega in čustvenega odnosa. Če pa že naleti na tako osebo, pa zveza nikoli ni zadovoljujoča.

BRAVO, Marko. Natanko tako je. Velja za vsa leta in vse generacije.

Ni vsak, ki se ne strinja s tabo, sovražen do žensk. Sovražnost do samega sebe, lol, da sploh izmuš to frazo..

Skratka, odrasti. Mogoče za začetek začni Nietzscheja dejansko brat, ne prepisovat njegove fraze.

To si prepisal iz kakšne babje revije, daj priznaj.:)))))

To si prepisal iz kakšne babje revije, daj priznaj.:)))))[/quote]:) 🙂 Marko, od kod si to prepisal? Al je bla Smrklja al pa Cosmopolitan? :))))

Ni vsak, ki se ne strinja s tabo, sovražen do žensk. [/quote]
Ma pravzaprav, če bi me poznal, bi se mogoče strinjal z mano bolj, kot si zdaj predstavljaš. Vsaj jaz se strinjam s tabo bolj kot bi hotela. Actually.

Ti kr nekaj teoretiziraš. Res bi rad spoznal moškega, ki je bil ženski prvo prijatelj, nato pa je napredoval v partnerja.

Partnerstvo nastane iz privlačnosti, ne iz nekakšnega prijateljstva.[/quote]

S to izjavo pa se precej strinjam, lahko se zgodi prijateljstvo kot “krinka” za razvijanje v kaj več 🙂

Jaz pa se s tem strinjam.
Seks je res ena izmed bistvenih komponent, ni pa tako bistvena, da bi moral že na prvem zmenku skočiti z žensko v posteljo, da bi potem videl ali se z njo še splača videvati ali ne.

Večina se s citiranim stavkom ne strinja, saj je večina odnosov le površinskih…Mislim…Koliko partnerjev pa se sploh poglablja drug v drugega in jima odnos pomeni nek vir za samospoznavanje….Lažje je potem prekiniti vezo, kot pa reševati težave.

No, mene vsi ti odgovori (ala Spider in podobni) sploh ne presenečajo, celo pričakujem jih. To je odraz povprečja današanje družbe in partnerskih odnosov, ki so milorečeno v k*rcu. Vem, zakaj je tako, tule skušam predstavljat svojo sliko in predstavo o tem, kaj več pa ne morem narediti (za druge). Sicer je pri tem čutit strašen odpor, ampak tudi je pričakovano in razumljivo.
Sicer pa mi je predvsem pomembno, da se moja predstava uresničuje, čeprav ne morem rečt, da mi za druge dol visi. Raje bi videl, da bi to vsem uspelo, ampak realnost je precej bolj drugačna, žalostna. Jaz sem jo sprejel in me načeloma ne moti. Večina pač ni sposobna it čez vzorce, ki so jih pobrali iz primarne družine. To sicer ni enostavno delo, ampak vse se da, če je prava želja.

Fizična zanemarjenost in s tem v večini primerov, debela rit.

Jaz tega niti slučajno ne bi jemal kot pravilo. Ne velja zaman tisto o 10% ali 90% v odvisnosti od kvalitete in pogostosti. Poleg tega pa nikoli nisem razumel zakaj bi seks oviral spoznavanje drugih lastnosti. Zanimivo pa je tudi to, da takšne zveze, ki so se začele s skokom v posteljo in so se potem tudi obdržale, so velikokrat tudi precej trdne in kvalitetne. Celo bi lahko trdili, da se marsikdaj s predolgim odlašanjem ljudje prav zaradi pričakovanja prehitro tudi preresno vežejo.

Z drugimi besedami: prijatelji velikokrat pač lažje prenašajo resnico kot partnerji :-))))

Glede partnerstva, ki nastane iz prijateljstva pa – se mi zdi, da gre največkrat za zgodbo o vrabcu v roki vs. golobu na strehi in vrabec pač ostaja vse življenje vrabec.

Vsak ima svojo teorijo in svojo predstavo o ljubezni. Me pa zanima, če kateri od vas ima lepo izkušnjo in na podlagi le te govori o tej predstavi. Občutek je namreč tak, kot da vsak zagovarja svojo predstavo, nihče pa še ni doživel prave ljubezenske izkušnje. Neka pravila pa vendarle so. Seveda, zgodnja intimnost ni nujno ovira, ampak tudi če zveza nastane iz prijateljstva, ni nobena ovira. To so pravzaprav zelo nepomembni podatki in na podlagi tega sklepat o prihodnosti neke zveze, je skrajno naivno. Pomembno je, kako se zveza potem, ko se enkrat začne, razvija in ohranja na zaupljivem in iskrenem nivoju. Za to pa morata biti oba dovolj predana in zrela, tako na čustvenem, kot na intimnostnem (fizičnem) nivoju.

Na začetku je ponavadi vsaka ljubezenska izkušnja “tista res prava”. Še posebej morda, če si kot prijatelj zelo dolgočakal nanjo in upal. Čas pa potem pokaže kaj in kdo si v partnerjevih očeh v resnici. Za moje pojme pač mora spolna privlačnost med partnerjema tudi biti in to ponavadi ni nekaj, kar se pojavi na osnovi nečesa drugega. Seveda pa lahko ta zaradi “nečesa drugega” tudi zamre. In biti mora pri obeh, ne samo pri enem.

Poleg čisto običajnih negativnih človeških lastnosti, me pri ženskah še najbolj motita snobizem in materializem.

To pa niso ravno tipične ženske negativne lastnosti, ali pač? Se mi zdi, da ste moški večji snobi in materialisti, pri ženskah je to (vsaj materializem) čisto biološko opravičljivo– namreč, ženska intuitivno išče moškega, ki bo dober oče– in tu ima materializem lahko čisto nematerialistično vsebino– ali pač?

Ženske smo nasplošno manj nagnjene k sebičnosti, če imamo vsaj približno normalno vzgojo, pri nas je še malo modificirana z elementi žrtovanja canjkarjeve matere… vsaj sama se spomnim svoje mame, ki je rekla, da se je, odkar je postala mama, zavedala, da nikoli več ne bo sama, da bo vedno imela nekoga, za kogar bo morala skrbeti– pri moških kolikor vem ni tako. In s tem načeloma ni nič narobe–

To pa niso ravno tipične ženske negativne lastnosti, ali pač? Se mi zdi, da ste moški večji snobi in materialisti, pri ženskah je to (vsaj materializem) čisto biološko opravičljivo– namreč, ženska intuitivno išče moškega, ki bo dober oče– in tu ima materializem lahko čisto nematerialistično vsebino– ali pač?

Ženske smo nasplošno manj nagnjene k sebičnosti, če imamo vsaj približno normalno vzgojo, pri nas je še malo modificirana z elementi žrtovanja canjkarjeve matere… vsaj sama se spomnim svoje mame, ki je rekla, da se je, odkar je postala mama, zavedala, da nikoli več ne bo sama, da bo vedno imela nekoga, za kogar bo morala skrbeti– pri moških kolikor vem ni tako. In s tem načeloma ni nič narobe–[/quote]

Očitno si moje mnenje slabo prebrala. Poleg čisto običajnih, me motita še ti dve lastnosti, ki nista običajni. In nikjer nisem napisal, da so to ženske lastnosti. Me pa pri njih to bolj moti, ker z moškimi v tem smislu nimam opravka.

LOL, ti se moraš sama s sabo zmenit. zdaj trdiš, da se strinjaš z mano, čemu mi torej skoz nekaj kontriraš…

Ne vem, zakaj bi bilo moških snobov in materialistov kaj manj. Pač za vsako stvarjo, lastnostjo,… je nekaj od zadaj, in to jo včasih opraviči oz. prikaže v čisto drugi luči, ko jo “razumemo”. O tem bo verjetno več vedel napisati Marko.

Ja no saj… sicer ti pa vedno ne. Se mi vedno tudi ne da.

Ja preprosto to.

To zdaj zgleda, kot da je partnerstvo prijateljstvo s fizično privlačnostjo. Pa ne vem če. Največkrat res nastane iz fizične privlačnosti in pa ker se namenoma slepimo, da si si z nekom pač soulmate. Pri prijateljstvu tega ni, če se z nekom zaštekaš, se spoprijateljiš, če se ne, se pač ne. Če se spreš, se spreš iskreno in se spraviš iskreno oz. se pač ne. Čustva, ki so, so ponavadi manj uničujoča, manj boleča, manj impulzivna… je pa tudi razlika med prijateljstvom glede na spol (no ok, med različnim spolom menda itak ne obstaja?)
V prijateljstvu ni tako tragično, če se razlikuješ v nekaterih stališčih, vrednotah, pogledu na svet, na vero, boga, če hočeš. Prijateljstvo je osnovano na nečem skupnem, po navadi je to hobi, služba, neka podobnost v nečem…v partnerstvu to sploh ni nujno, ker se ga vzpostavlja in te razlike vsakič znova “popravlja” s fizično privlačnostjo, oz. natančneje se ga prilično dobro vzdržuje s seksom, ti s svojimi posti to ravno potrjuješ. (vsaj tako te razumem, dopuščam da napačno) Partnerstvo je bolj intuitivno, prijateljstvo bolj razumsko. Jaz si sicer ne predstavljam partnerstva brez prijateljstva z istim človekom. Samo to je itak ideal. Pač malo manj kompliciraš…

Jaz si težko predstavljam partnerko s katero ne bi bila prijatelja.
Partnerstvo je pogojeno z večimi pričakovanji. Od prijatelja ne pričakuješ, da bo dober oče ali mati, da bo dobra ali dober v postelji, da bo dober v kuhinji…:)
Za partnerstvo mora biti izpolnjeno več pogojev, ki jih lahko pri sebi sprejemamo. Za prijatelja je dovolj na primer, le skupen hobi.

Jaz si težko predstavljam partnerko s katero ne bi bila prijatelja.
Partnerstvo je pogojeno z večimi pričakovanji. Od prijatelja ne pričakuješ, da bo dober oče ali mati, da bo dobra ali dober v postelji, da bo dober v kuhinji…:)
Za partnerstvo mora biti izpolnjeno več pogojev, ki jih lahko pri sebi sprejemamo. Za prijatelja je dovolj na primer, le skupen hobi.[/quote]
Ponavadi več, ko pričakuješ, manj dobiš na koncu. Kuhat se pa lahko tud sam naučiš, tako, da to ne more biti lih nek pogoj, da bi bil z njo samo zaradi tega. Ko končata greš pa na fast food ali kaj ?