Kaj vas pri moških najbolj moti?
No glej, sej sem že kdaj slišal za rabo besede kekec. Ampak pod “biti kekec” si lahko misliš ene 1000 stvari (ki nimajo nobene veze s Kekcem =)). Tako kot npr. pod “biti čuden”. Kekec ali čudak je lahko skorajda vsakdo ki ti ni preveč všeč, ne glede na to kdo je in kaj počne. Če rečeš “niso mi všeč moški-kekci”, je to približno tako sporočilno kot če bi rekel “niso mi všeč moški, ki mi niso všeč”.
Glej..Verjamem, da je to vse možno in se dogaja, kar naštevaš.
Ampak tvoje negativne izkušnje ob besedi “moški”, prebudijo tiste negativne asociacije in spomine, ki so povezane z izkušnjami.
Zate pojem moškega ne predstavlja simbol ljubezni ob katerem bi se počutila ljubljeno in sprejeto, ampak vir bolečine.
Seveda pa imaš še vedno telesne potrebe po ljubezni in intimnosti, zato si v konfliktu. Sama s sabo. Si želiš moškega, a se ga hkrati bojiš in ga nočeš.
Vso tvoje razmišljanje ni nič drugega, kot izraz te notranje borbe in nemira, ki ti ga ta konflikt povzroča. Na kratko povedano, imaš problem.
Ker ne moreš zadovoljiti svojih osnovnih telesnih potreb, brez slabih občutkov.
Potreba po bližini in spolnosti ni nekaj, kar se nauči. Je vgrajeno v naše telo.
Kot pravim, ti le ne moreš realizirati svojih potreb.
Očitno nisi razumela…..
Tvoj zunanji svet je le odraz notranjega.
S tem, kar nosiš v sebi, si ustvarjaš realnost.
Kot sem omenil, je to vse res, da so moški lahko pijanci, pa nasilni…Ampak dejstvo je, da nismo vsi takšni, kot to odražajo tvoja prepričanja.
Gre se za preprosto dejstvo, da privlačimo tisto, o čemer večino časa razmišljamo. Misli težijo k temu, da se realizirajo. In tvoje misli so odsev tvojih prepričanj in tvoje resnice, ki je hkrati tudi tvoja realnost. Vse je soodvisno..
Ko z zavestno voljo spremeniš mnenje o sebi…Ko začneš verjeti, da si vredna ljubezni, da obstajajo moški, ki so dobri….Šele potem boš izmed vseh slabih bila sposobna opaziti tiste ta prave osebe, ki bodo ti dale to, v kar verjameš.
Glej..Verjamem, da je to vse možno in se dogaja, kar naštevaš.
Ampak tvoje negativne izkušnje ob besedi “moški”, prebudijo tiste negativne asociacije in spomine, ki so povezane z izkušnjami.
Zate pojem moškega ne predstavlja simbol ljubezni ob katerem bi se počutila ljubljeno in sprejeto, ampak vir bolečine.
Seveda pa imaš še vedno telesne potrebe po ljubezni in intimnosti, zato si v konfliktu. Sama s sabo. Si želiš moškega, a se ga hkrati bojiš in ga nočeš.
Vso tvoje razmišljanje ni nič drugega, kot izraz te notranje borbe in nemira, ki ti ga ta konflikt povzroča. Na kratko povedano, imaš problem.
Ker ne moreš zadovoljiti svojih osnovnih telesnih potreb, brez slabih občutkov.[/quote]
Ravno nekih slabih izkušenj z njimi nimam, mislim da me bolj begajo spomini od doma, kakšen odnos je imel oz ima foter do mame in se upravičeno bojim, da če bi že prišlo do zveze, da bi se sčasoma razvila v nekaj takšnega kakor sem opazovala doma. Bolj me begajo negativna pričakovanja, ne morem se znebiti teh primerjav. Moški ne predstavaljajo meni vir bolečine, prej napetosti in pogosto imam občutek, da se ful radi nekaj dokazujejo in mi dajejo občutek nevrednosti, nevednosti, nesposobnosti in nezanimivosti, vsaj na večini delovnih mest je bilo to zelo močno opaziti. To o potrebah, koliko vem so zelo individualne in jih ne bi tako rangirala ter posploševala, kakor si je to privoščil A. Maslow, se pravi ni nujno, da so moje fiziološke potrebe enake kakor pri drugih ljudeh in prav je tako.
Potreba po bližini in spolnosti ni nekaj, kar se nauči. Je vgrajeno v naše telo.
Kot pravim, ti le ne moreš realizirati svojih potreb.
Očitno nisi razumela…..
Tvoj zunanji svet je le odraz notranjega.
S tem, kar nosiš v sebi, si ustvarjaš realnost.
Kot sem omenil, je to vse res, da so moški lahko pijanci, pa nasilni…Ampak dejstvo je, da nismo vsi takšni, kot to odražajo tvoja prepričanja. [/quote]
Bi potrebovala za to bolj otipljive dokaze, besede so le besede.
Ne vem, če bi to v mojem primeru držalo, jaz pogosto razmišljam o tem kaj je bilo in ne kako bo oz kako bi lahko bilo jutri, čez eno leto itd. Na nek način živim v preteklosti in se ne zanimam povsem za tekoče dogodke, ki so tudi povezani z mano oz zelo odvisni od mene, kot da so nepomembni, morda zato, ker nimam nobene družbe s katero bi lahko delila svoj obstoj ali pa v marsičem ne zaznam posebnega smisla.
Ok, dajmo probat, čeprav če izhajam iz sebe, gre bolj zato, da bi mene kdo opazil in ne jaz drugih, tu pa tam že koga opazim to pa je tudi vse kar se zgodi iz moje strani, opažene pustim pri miru, nisem ravno takšna, da bi se “silila” v druge ljudi, razen če so bili do mene ne fer, nekorektni ipd, takrat znam biti nadležna, sarkastična in nekoliko agresivna.
Saj ravno ta primer dokazuje kdo sproži tvojo pozornost. Niso to prijazni tipi, ampak tisti, ki odražajo tvojo notranjost in tvoj notranji svet, v katerem je polno neke borbe s preteklostjo.
Kot pravilno predvidevaš, bi tvoj odnos, če bi ga imela, v glavnem predstavljal to razčiščevanje in veliko agresije.
Zato je dobro, če vsaj nekaj stvari razčistiš pri sebi zdaj, ko še nisi v odnosu. Vsega pa seveda ne bo šlo, ker boš še večino tega kdo sploh si, spoznala v odnosu.
Biti zadovoljna s seboj ne pomeni imeti vse lastnosti..To niti ni možno.
Biti zadovoljna s seboj, pomeni sprejemati sebe takšno, kot si. Ne glede na lastnosti.
Ne gre se za to, kar drugim odobravaš, ampak za to, kar odobravaš pri sebi.
Na primer, moti te, če kdo kadi…To tudi mene moti…Seveda nisem sam zaradi tega začel kaditi, ampak se enostavno s takšnimi ljudmi nisem ukvarjal ali jim dajal pozornosti.
Ker moj namen ni bil, da bi zaradi njih bil nezadovoljen oz. da bi me spominjali na to, kako to mene moti..Kaj šele, da bi živel s takim človekim, ki kadi.
Prioriteta mora biti tvoje notranje stanje. Da ne dovoliš in ne dopuščaš, da okoliščine v tebi ustvarjajo negativne občutke.
Je pa treba vedeti, kaj te osrečuje in delaš na tem, da iščeš takšne ljudi in okoliščine, ki te osrečujejo.
Kolikor je to pač v naših močeh…. Vedno seveda ne moremo biti srečni…..
Lastnosti, ki ti grejo pri drugih na živce so lahko in pogosto tudi so lastnosti, ki jih imaš sama pri sebi, ampak se jih ne zavedaš. Čutiš in vidiš jih pri drugih, ker jih čutiš v sebi, ampak pri sebi jih ne vidiš. Dokler jih ne vidiš, jih ne moreš spremenit, tako dolgo ne moreš bit zadovoljna.
Dokler nisi zadovoljen s sabo, boš tudi v drugih ves čas videl napake in lastnosti, ki ti gredo na živce. Kot tak pa nisi sposoben gojiti zrelega in ljubečega odnosa s partnerjem, saj ves čas vsaj pri enem prihaja do občutka nesprejemanja, do nepotrebnih konfliktov, prepirov in izkazovanja nezaupanja. Torej, uporabite to, kar vidite v drugih, kot pomoč, da postanete boljši. Drugi so vaše (naše) ogledalo.[/quote]
Tega ne bi posploševala, meni gre na živce, da ljudje kadijo (sem nekadilka), ne razumem, da se ga napijejo do onemoglosti (to tudi nima neke veze z mano) in se potem spravljajo na partnerko in otroke, pa še bila lahko naštevala; možno, da sem bila v prejšnjem življenju tip in so mi zato nekatere stvari tako “poznane” :)))))))))))))
Ne vem, no, ta zgornja teorija mi niti malo ne sede oz če bi bila zadovoljna s seboj in bi imela vse tiste lastnosti, ki me pri drugih motijo – le kakšna oseba bi potem bila, tolerantna do vsega, pa ima to smisel? Mislim, da bi me v tem primeru družba izobčila – ali pač ne? Se pravi, da se naj pošteno pokvarim – naj razvijem vse tisto pri sebi kar me pri drugih moti, da bom potem bolj sprejemljiva (sebi in drugim), bom tako končno deležna odobravanja ?[/quote]
No, saj zato pa sem napisal, da so lahko lastnosti, ki jih najdeš pri sebi. Ni torej nujno, da so. Človek mora bit pač dovolj samokritičen, da to opazi. Gotovo pa, če ti grejo na živce ljudje, ki kadijo, se vprašaj, zakaj ti grejo. Meni recimo ne grejo, dokler meni ne škodijo. Gotovo pa se mi na nek način smilijo oz. sočustvujem z njimi, ker vem, da na ta način bežijo pred samim sabo. Ampak to vsi kdaj počnemo, na različne načine, brez da se tega zavedamo.
Kadilec kot oseba, me asociira na nekoga, ki se nima rad, saj namerno škoduje sebi pa tudi drugim..zato jih ne maram, podobno je z drugimi škodljivimi lastnostmi, če vidim da ima do sebe nekdo nezdrav odnos, me to spravlja v grozo in pomisleke, zakaj je tak do sebe, velikokrat pa je težko ugotoviti, kaj je v ozadju, saj takšni ponavadi ne pustijo nikogar blizu ali pa se zatekajo k lažem.
To pomeni, da maraš in opaziš tiste, ki skrbijo zase in za svoje zdravje…Ali pa tistih ne opaziš ?
Je pa težko potegniti mejo med tistim, kaj je zdravo in kaj ne….
Odnos do sebe res marsikaj pove o samem človeku. Saj lahko sklepamo, da kakšen je človek do sebe, takšen je do drugih.[/quote]
🙂 Seveda opažam ljudi, ki skrbijo zase in imajo zdrav odnos do sebe, le-ti običajno postanejo “tarča” za nabiranje zgledov ali vlečenje vzporednic z mano…pri tem se lahko izcimi kaj več, a slednje ni nujno – ni vse odvisno zgolj od mene.
Mejo, kaj je zdravo in kaj ne, verjetno vsak sam “fura”, nekateri lahko živijo povsem srečno tudi brez tega – blagor njim.
Ne maraš ljudi, za katere predvidevaš, da škodijo samemu sebi? To je samo tvoj vidik gledanja, da škodijo sami sebi, oni v tem, kar počno, uživajo. Če bi tako strogo ozko gledali na užitke, greši prav vsak: tisti, ki je preveč ali prevel sladko, tisti, ki se prenapreza pri športu (in si uničuje mišice), tisti ki kadi, tisti ki spije preveč kave/zelenega čaja, tisti, ki uporablja veliko spajsi začimb (in si s tem draži želodec), tisti ki….
Raje se vprašaj, kaj nek ritual pomeni človeku, kot da ga apriori obsojaš. Kadilec se gotovo zaveda, da si s tem škodi, ampak je sprejel to tveganje. Saj tvegaš že takoj, ko se vsedeš v avto pa ko greš iz bajte. Ne kadijo vsi rdečih Marlboro, ne smrdijo vsi kadilci, med njimi je kar nekaj vljudnih, obzirnih ljudi itd. to, da nekdo kadi, ne pove nič o njegovih prepričanjih, čustvovanju, reakcijah, moči čustvene inteligence in karješetega.
Mene kadilci ne motijo. Moti me kajenje oz. dim, ki ga nese v mojo smer. Pa se presedemo, oni prestavijo pepelnik in stvar je urejena.
Ko berem odgovore, kaj človeka moti na drugem, si mislim, da so sami preveč zafrustrirani v sebi, da ne rečem zaklenjeni v lastno kletko, da ne zmorejo videt čez svoje okvirje v drugo dušo.
Smilijo se ti? Ker pač uživajo v kajenju? Upam da se ti ne smilijo tudi hendikepirani pa ostali “nepopolneži”. Smiljenje ni nikoli preveč cenjeno čustvo, ker tistega, ki se ti smili, takoj postavi v podrejen položaj. Nekoga, ki ne zna poskrbeti zase in potrebuje drugega, da živi in da se odloča namesto njega. Otrok se ti lahko smili, ker je res nemočen. Pri odraslem je pa to kvečjemu nepriljubljeno čustvo.
Sočutje je povsem nekaj drugega.
Mene prav tako moti dim, zato ne bi mogel živeti z osebo, ki kadi.
Drugače pa me kadilci ne motijo. Saj je vsak sam odgovoren za svoje zdravje…A po drugi strani pa nismo ločeni. Ampak smo kot neka skupnost. In če večina ljudi ne skrbi zase, potem to vpliva na neke splošne norme. Na primer, če ljudem ni pomembna zdrava hrana, bo to hrano težje dobiti oz. bo dražja, ker ne bo tako razširjena.
Saj imamo vsi neke kriterije in omejitve na podlagi katerih potem delamo selekcijo in iščemo sorodne duše na podlagi ujemanja.
Dandanes je čedalje več ljudi, ki jim je pomemben način, na katerega je hrana pridelana in njen izvor pa je še vedno eko hrana precej dražja od neeko. Kr pojdi v Spar in podobne velike koncerne, pa poglej, koliko prostora zaseda sveža eko zelenjava/sadje.
Ljudje se čedalje bolj osveščajo, ampak dejstvo je, da kljub vsemu nismo ogromni porabniki eko hrane, zato so cene pač takšne, kot so, medtem ko recimo v Avstriji je veliko več izbire med eko produkti. Čedalje več turističnih kmetij se obrača v eko turizem, pa to vedno ni občutno pocenilo eko hrane.
Smilijo se ti? Ker pač uživajo v kajenju? Upam da se ti ne smilijo tudi hendikepirani pa ostali “nepopolneži”. Smiljenje ni nikoli preveč cenjeno čustvo, ker tistega, ki se ti smili, takoj postavi v podrejen položaj. Nekoga, ki ne zna poskrbeti zase in potrebuje drugega, da živi in da se odloča namesto njega. Otrok se ti lahko smili, ker je res nemočen. Pri odraslem je pa to kvečjemu nepriljubljeno čustvo.
Sočutje je povsem nekaj drugega.[/quote]
Ne smilijo se mi, ker uživajo v kajenju, ampak zato, ker osebni mir najdejo večinoma le takrat, ko kadijo, ko uničujejo svoje telo. Mogoče bi bilo res bolj prav povedano, da z njimi sočustvujem. Verjamem pa, da vsaka droga, ki se je človeško telo privadi, sprošča občutek miru. Ampak ta mir se da poiskat tudi na drugačne načine. Predvsem s samospoznavanjem in sprejemanjem, delom na sebi. Vem, da nekateri ga iščejo, nekateri pa ga tudi ne in se vdajo tej drogi, kateri so dovolili, da ga zasvoji in ne najdejo več poti iz nje, čeprav čutijo, da bi to radi.
Res je povedali so mi, poleg tega je to DEJSTVO, vsaka droga pomirja. Kdo pa tega ne ve? Čutim pa hud občutek ogroženosti s tvoje strani in zelo nestrpne besede. Čemu?
Če že trdiš, da je moja trditev napačna in si v to celo tako zelo prepričana, pa jo vsaj argumentiraj. Kakšno debatiranje je to!? Če ne razumem, mi pa razloži po svoje, z veseljem prisluhnem tvoji razlagi. Kajenje torej ne pomirja? Kaj pa potem, v človeku vzbuja napetost, agresijo? Kaj?
🙂
Aha, razumem.
Te pa vabim malo k branju, kaj predstavlja užitek in kdaj ga čutimo. Točno takrat, ko doživljamo osebni mir. Kaj pa je osebni mir? To je tisto, kar doživljaš ob kajenju medtem, ko škoduješ svojemu telesu. Kako ga dosežeš tudi brez kajenja pa boš morala ugotovit sama. Ne bi želel bit spet preveč vzvišen, če bi ti karkoli svetoval. 😉
Občutek vzvišenosti pa se v tebi morda prebuja zaradi lastnega občutka manjvrednosti. Za mene pa kadilci niso manjvredni. Pravzaprav smo vsi ljudje enakovredni, to kako se nekdo počuti ob nekom, pa ni krivda drugih.
Enako kot s cigareti pa je seveda tudi s pretiranim nažiranjem čokolade in ostale hrane. Užitek je samo maska oziroma izgovor, da potešimo napetost in nemir, ki jo čutimo v sebi zaradi pomanjkanja ljubezni ali drugače povedano, občutka sprejemanja.
Ne maraš ljudi, za katere predvidevaš, da škodijo samemu sebi? To je samo tvoj vidik gledanja, da škodijo sami sebi, oni v tem, kar počno, uživajo. Če bi tako strogo ozko gledali na užitke, greši prav vsak: tisti, ki je preveč ali prevel sladko, tisti, ki se prenapreza pri športu (in si uničuje mišice), tisti ki kadi, tisti ki spije preveč kave/zelenega čaja, tisti, ki uporablja veliko spajsi začimb (in si s tem draži želodec), tisti ki….
Raje se vprašaj, kaj nek ritual pomeni človeku, kot da ga apriori obsojaš. Kadilec se gotovo zaveda, da si s tem škodi, ampak je sprejel to tveganje. Saj tvegaš že takoj, ko se vsedeš v avto pa ko greš iz bajte. Ne kadijo vsi rdečih Marlboro, ne smrdijo vsi kadilci, med njimi je kar nekaj vljudnih, obzirnih ljudi itd. to, da nekdo kadi, ne pove nič o njegovih prepričanjih, čustvovanju, reakcijah, moči čustvene inteligence in karješetega.
Mene kadilci ne motijo. Moti me kajenje oz. dim, ki ga nese v mojo smer. Pa se presedemo, oni prestavijo pepelnik in stvar je urejena.
Ko berem odgovore, kaj človeka moti na drugem, si mislim, da so sami preveč zafrustrirani v sebi, da ne rečem zaklenjeni v lastno kletko, da ne zmorejo videt čez svoje okvirje v drugo dušo.[/quote]
Kakšno obsojanje!? Kaj je to za neko plitko delanje zaključkov o meni/popolni neznanki? Imam o kadilcih jasno stališče in to ni nobena “obsodba”, je le odraz lastne ozaveščenosti in tega, koliko ljudi sem poznala (kadilcev) in so že pod zemljo zaradi pljučnega raka, zato se jim raje izognem, ker slej ali prej se vsak “poslovi”, da seveda ne omenjam tega, kako se je poljubljati z nekom, ki kadi – hvala za okus po pepel(nik)u.
Ja, priznam, tudi jaz imam svoje “ritaule” – rada se ukvarjam s športom in mi še ni nihče rekel ali pokazal, da me zaradi tega ne mara in bi raje videla, da bi se kak kadilec odpovedal “dimu” in naredil nekaj pozitivnega za svoje telo ne pa raje skrbi za obstoj pogubne tobačne industrije. (Mimogrede krivokljun: beseda “apriori” se piše narazen “a priori”). Še en pomislek: kako pogledati v dušo drugega, če ti ne dovoli ali pa ne pusti oz čemu siliti v nekoga, ki ti npr ne odgovarja zaradi “dima” – vzrok je bizaren, a zame bistven in tako bo tudi ostalo ne glede ne to, če je to le moja “kletka” ali “frustracija”.
Hu, doktor znanosti. Za začetek predlagam, da odložiš očalca, s katerimi gledaš na svet okoli sebe in poskušaš videt beyond njih. Morda ugledaš drugačno resnico.
Točno to si napisal. No, z drugačno besedo (smiljenje). Boš še malo preštudiral psi pa Milivojevića, da boš spoznal, kaj stoji za kakšnim čustvom.
Vsi prej ali slej pristanemo 6 feet under 😉 Jaz pa ne poznam nobenega kadilca, ki bi že umrl. Ravno nasprotno, nekateri pri svojih 2 škatlicah dnevno, še kar tlačijo zemljo (50+). Nikjer nisem zapisala, da je kajenje zdravo in da ne vpliva na koronarne bolezni, ampak pretiravat pa tud ni treba.
Takole izpade, da ste sami health freaky tu gor 😉 Ne grešite, se vedno samoobvladujete… poročajte čez 20 let.
Malo heca mora bit.
Hu, doktor znanosti. Za začetek predlagam, da odložiš očalca, s katerimi gledaš na svet okoli sebe in poskušaš videt beyond njih. Morda ugledaš drugačno resnico.
Točno to si napisal. No, z drugačno besedo (smiljenje). Boš še malo preštudiral psi pa Milivojevića, da boš spoznal, kaj stoji za kakšnim čustvom.[/quote]
Napisal sem smilijo, kar sem popravil v sočustvujem. Ni za spregledat a ne. Drugačno resnico mi pa še vedno lahko ti pokažeš. A ni tvoj odgovor na moj prvi citat tud nekako vzvišen? Češ, ti gledaš na svet brez očal, jaz pa z rožnatimi. Kako pa veš, da ti nimaš rožnatih? Kako si lahko tako zelo prepričana? 🙂 Jaz sem vedno odprt za drugačno resnico in nova spoznanja, ampak občutek imam, kot da mi nimaš kaj novega pokazat. Za razliko od tebe pa sem svoje mnenje utemeljil z razlago, ki jo boš našla verjetno pod vsakim splošnim člankom o delovanju drog.
To je res. Vendar smo še veliko zadaj za avstrijci…Če jih že omenjaš…Tam je hrana že na splošno boljše kvalitete in je večja izbira eko hrane, ki pa za avstrijce ni draga, ampak le za nas, ki imamo balkanske plače.
Kupec je tisti, ki regulira ponudbo.
Večkrat sem že opazil, da je bil na razpolago nek bio izdelek, pa ga čez čas več ni bilo, ker ni bilo povpraševanja.
Ljudje so na splošno še veliko premalo osveščeni.
Ker je še vedno premalo tega. Cena je prav tako odvisna od ponudbe…Podobno je pri drugih stvareh..
Jaz nisem nikoli kadil, ker ne prenesem cig. vonja.
Poznam pa veliko kadilcev, ki večkrat izjavijo, da mora iti enega skadit, ker je nervozen…Kar pomeni, da kajenje pomirja. Značilnost vsake droge je, da jo telo zahteva. Človek začne kaditi zaradi notranjega nemira in potlačenih čustev. Kadilec pa ostaja zaradi same lastnosti nikotina. To je zasvojenost.
Saj ni problem v tem, če se tu pa tam pregrešimo..S kakšnim kosom čokolade..Problem je, če je človek zasvojen. Pa naj bo s kajenjem, čokolado, pa tudi z zdravo hrano…..
Ko enkrat pri sebi začutiš, da ne moreš brez čokolade ali brez cigarete…Potem imaš problem.
Krivokljun, si ti kdaj kadila ali kadiš ?
Se strinjam. Če ni razloga, ni posledice.
Saj je znano, da so ravno tisti, ki živijo z občutki manjvrednosti ali nizko samopodobo, najbolj nagnjeni k prenažiranju ali drugim odvisnostim.
Lažje je s pomočjo droge manipulirati z občutki, kot pa se z njimi soočiti.
Forum je zaprt za komentiranje.