V mojih nebesih (Alice Sebold) – čisto nora knjiga, pustila močen vtis, ampak tudi malo zamorila.

Začela z Doris Dorrie: Kaj pa zdaj? – lahkotnejše, malo čikgumija za možgane.

Mika me prevod zadnjega Harryja Potterja

Agatha Christie: Umor v orient ekspresu

Nobel, “tipical-genre” britanski umor; skratka, ne gre za tiste “brutalne” real-life srednjerazredne kriminalne zgodbe …

@Katja10 ;-))

Iz zbirke Zorenja (ki jo Paty na drugi temi omenja kot vredno branja) je pred dnevi hči prinesla knjigo Padec belgijske pisateljice Anne Provoost. Bi se pa strinjala z odgovorom avtorice na vprašanje, kakšna sporočila posreduje s svojim pisanjem: “Če že želite govoriti o sporočilih, potem bi se osredotočila na eno: kolikor je možno razširiti bralčeve zmožnosti vživljanja v čustva drugih.”

Knjiga, ki te ne pušča hladnokrvnega in vodi k razmišljanju.

Ira Levin, THIS PERFECT DAY
Popolna družba brez nasilja, polna ljubezni v stilu vsi smo sestre in brati. Ker pa človek ni popolno bitje (žival) je v vsaki popolni družbi nekaj gnilega, vprašenje je samo kdo kdaj in kako bo to odkril.
Neskončna je človeška neumnost.

Tad Williams: Memory, Sorrow and Thorn

SF-fiction; tetralogija, 4×800 strani

Odlične in zelo dodelane zgodbe znotraj glavne zgodbe, prvih 300 strani se sicer malo vleče, potem pa kar teče kljub zelo zapleteni fabuli. Za ljubitelje.

Kitty

A. Nothomb – S strahopoštovanjem

Prijetna, zna se zgodit, da jo končam v enem dnevu. Čakata me potem J. Jalen in E. von Däniken (2. knjiga).

Iris Murdoch: The Sea, the Sea, drugič po petnajstih letih. Dobrih knjig se, ker sem pač boječka, skoraj nikoli ne lotevam v drugo. Štoparski vodnik in podobne so seveda častna izjema. Ampak kar je res, je res: The Sea, the Sea je eden izmed najboljših angleških romanov druge polovice dvajsetega stoletja in hkrati eden izmed redkih bookerjev, ki so mi ostali v prijetnem spominu. Pravzaprav je neverjetno, kako je Iris Murdoch iz bednega penziča, ki se na starost zavleče v bajto ob morju, in njegovih patetičnih starčevskih prijateljev naredi spektakularno zgodbo.

Toro, vsekakor poskusi Moon Tiger od Penelope Lively, če še nisi. Sodeč po vsebini podobno neobetavno kot Murdochova, v resnici pa nekaj čisto drugega.

Sicer pa berem roman Ljeto u gradu Zorana Lazića, še enega iz dolge vrste urbanih hrvaških pisateljev. Po petdesetih straneh palce gor!

Od Nore Roberts: Diamanti (al nekej podobnega), prej sem končala Belo masajko, čaka me pa še Peščene sipine … škoda da trenutno nimam časa brati, ker drugače bi vse tri požrla v 2 dnevih 😉

Ravno kar prebrala Umetnost krpanja. Toplo priporočam.

Avtorica: Elizabeth Berg. Tudi jaz jo trenutno berem, a sem še približno na polovici. Dinamična knjiga, ki “vleče”…

jst berem da vincijevo šifro.kul knjiga res .preberte jo.jo priporočam.noter je neki kar nam je cerkev zatajila.

Amsterdam – McEwan, sem na začetku, po 22ih straneh izgleda obetavno 🙂

Oja, “I am writing a history of the world” ali kako se že začne Moon Tiger je vsekakor eden izmed najbolj obetavnih začetkov, kar sem jih srečal. Žal pa sem se pred davnimi leti neuspešno zaletaval v preostanek knjige. Kaj vem, mogoče pa še nisem bil zrel zanjo. Vzel s police in dal na kup, ki čaka na branje. Hvala za nasvet in spodbudo. Bom poročal o vtisih!

si ti zadnji dve leti preživel/a odrezan/a od sveta na antarktiki? :-))

aja, moj post se nanaša na lilo.

Tudi meni je Penelope Lively všeč. Priporočam pravzaprav vse, kar je napisala, vsaj doslej še nisem naletela na nič slabega.

Osho: Otrok nove dobe.

Zelo zanimivo, pretresljivo… nekatere stvari pa je treba jemati z rezervo.

:)))

Zloglasni Stasi.

Ljubimki Elfriede Jelinekove – jezik, oster kot nož – prodorno, globoko, navdušujoče. Če jemlješ “feminističen” naboj knjige z nekaj distance…

Tito amore mijo (M. Sosič) – lepo, otroški pogled

Stanske stihe

Trenutno berem poezijo Mile Kačič : Skoz pomladni dež bom šla. Tako se me dotakne, da v nekem trenenutku ne morem brati naprej…..

Paullina Simmons – Girl in Times Square
odlična, ne morem nehat brat, še na fitnes jo nesem 🙂