Kaj trenutno berete?
pravkar sem ponovno prebrala Bretonovo Nadjo, prvič Virkovo Aritmijo, sedaj pa se lotevam Od blizu (Irene Svetek) in (ne morem verjet, da je še nisem prebrala, vsakokrat se mi je nekako izmuznila) The God of Small Things. Potem pa grem brat To Kill the Mockingbird, za katero sem dobila idejo prav na tem forumu 🙂
Meni se je pa tako dolgočaaaaaaaaasna zdela Nimfomanka.
Res sem pričakovala kaj bolj začinjenega in zanimivega, pa en dober ženski lik, pa je vse prazno, pusto, dolgočasno, z babo, ki je popolna kokoš, pometa vsak, ki se mu zljubi. Kaj pa vem, pod tem naslovom sem si predstavljala nekaj popolnoma drugega.
Jst sm glih prebrala Primoževo “Kako sem gor rasu”. Ej, Primož, nej ti povem svoje vtise, take plus in minus (sej lahk tud tele tadruge, a?). No, najprej sm rabla prebrat neki strani, da sm pršla “u štos” in zakapirala tvoj način pisanja, pol je pa stekl. Ta tvoj način humorja je zlo pronicljiv in se vsej men dober usede. Ful dober ironiziraš. Tko, mal na mehko zajebatsko. Glavni liki so mi res dober prkazan (kot očka pa mamica pa Primož…). So me pa motli dostkrat predolgi stavki, pa mal okorni tud, pa (včas) to prepletenje prej in zdej, čeprav se tega zadnga navadš, ko prideš “not”. Pa konca nekak ni – zakaj manka konc? Ko zaklučš knjigo, je pa sploh smešen tist pripis na začetku knjige “liki in dogodki v tej knjigi so v celoti izmišljeni …)
Aja, morbit ni nobenga pravga konca, ker že pišeš nadalevanje?? Ti čestitam, Primož, za knjigo, sej ni mačji kašl spisat knigo, mora bit kr ful napora zravn. Kr se tiče, zunanega izgleda knige, je kniga videt solidn izdelk založbe.
No, zdej bom pa začela brat Sadam Husein al Tikriti od V. Areha. Sm jo glih prnesla iz knižnce, upam da bo zenimiva.
No, pa sem le dočakal en komentar. Bi se kar strinjal s povedanim oziroma napisanim. Dodajam nekaj pojasnil: tekst sem oddal na založbo kot neprekinjen hudournik besed – stavki dolgi po nekaj strani – od tod okornost (lektor ni čisto poštekal – besedilo priredil malo po svoje). Konca ni, ker je izdana knjiga prvi del načrtovane trilogije z naslovom Očka in jaz. Zdaj res pišem nadaljevanje (kako pa veš?) – delovni in najverjetneje tudi naslovni naslov: Kako sem dol padu – oziroma sem že ‘fertik’: mukotrpno postavljanje ločil, stavkov odstavkov, delanje poglavij – malo sem že sit (težave s stimulacijo); ne vem, če nam vse skp prepustu lektorju – pol bom pa spet jamrou?! Zastavljen pa imam že tudi tretji del z delovnim naslovom: Kako sem nizko letal in visoko pristal (postal slovenski pisatelj) – bom malo opisal, kako sem pisal (se učil klofat na šenkan računalnik – na katerega klofam še dandanašnji; s pritiskom na napačno tipko izgubu že napisan tekst; parkrat mislu vržt računalnik skoz okn, ipd). Naslovnica se tud men zdi kr u redu.
Drgač pa berem Welshev Porno – kr mau debeu gledam – precej aktualna zadeva.
P. S.
Se priporočam še za kakšen konstruktiven komentar in vzpodbdo (de me ne bo minila izginjajoča volja do pisanja); literarna kritika me zgleda prezira, folk pa kr bere (do zdaj nekaj čez sto knjižničnih izposoj – kar za prvenec z začetniškimi napakami niti ni tako slabo – kaj pravite na to?)