Tokrat nisem ravno veliko prebrala, nekaj pa le:

Javier Marias: All Souls (ne poznam originalnega naslova, v SLO pa ni prevedena) – rahlo razočaranja po odličnih Jutri v bitki misli name in Tako belo srce

Catherine Bush: Minus Time – poldopustniška knjiga, zanimiva tema, zares sijajni odlomki, kot celota bi bila najbrž lahko malce boljša. Opomba: najbrž vendarle nekoliko zanimivejša za “dame”, čeprav tema ni ljubezenska, ampak astronavtsko-družinska.

Andrzej Stasiuk: Devet – začetek počasen, “že videno”, sčasoma pa se zadeva razvije v kalorično knjigo. Vsekakor bolj priporočljivo za jesen, niti najmanj lahkotno branje.

En krimič, nevreden branja, zato ga ne bom niti omenila.

Tri številke revije Globus. O tem mi menda ni treba pisati …

Pa vi?

Pijevo življenje, napeto branje, ko prideš malo naprej
Mož, ki je znal računati – mi je bilo malo žal, da berem ravno na dopustu, ker bi bilo fajn imeti svinčnik in papir zraven in malo računati
Kanal, nek nemški pisatelj, zelo mi je bilo všeč, čeprav je umirjeno branje, o neki družini v krizi (nezvestoba, najstniški sin, babica in služba, glavna oseba je mama) krasna knjiga
poskusila sem še nekaj lažjega, pa mi ni šlo. Pa tudi dopust je hitro mineval…
lp

Eh, samo Prva oseba množine. Ki se mi ni zdela nič posebnega. Pa tak kupček sem nabavila, v knjižnici sem imela prav srečo pred dopustom! Bom poskusila nadoknaditi zdaj.

jaz sem prebrala med dopustom vse knjige Patricie Cornwwall. ima takšne reliastične kriminalke. to pa je nažalost tud vse. no revije pa itak…

lp

Mi lahko poveš naslove knjig od PatricieC.,nazadnje sem prebrala .Vzrok smrti
lp geri

Ocean morje sem omenjala že na drugi temi.

Po dolgih letih sem spet prebrala Na otoku gobavcev avtorja Perryja Burgessa. V bistvu sem si jo izposodila zato, ker se nekako nisem mogla spomniti vsebine. Njeno sporočilo? Koliko obolelim lahko pomeni preprost stisk roke…

Antologija sodobne avstralske kratek proze z naslovom Kenguru na plaži združuje zelo različne, a zgoščene zgodbe ljudi, ki so vsak na svoj način iskali uresničitev svojih sanj in želja v Avstralskem okolju.

Suad Amiry: Kapučino v Ramali. Krajši vojni dnevnik Palestinke na zasedenih območjih.

Zaključila pa z Rubaiyat, katerega avtor je Omar Hajam (v prevodu Tomaža Kralja).

Letos sem ponosna nase, saj sem prebrala 7 knjig, od tega dve hudo debeli. No, izbor je bil bolj poleten:
– Ruiz Zafon: Senca vetra (v redu, samo mogoče malo preveč razvlečeno – 600 strani!),
– Dan Brown: Angeli in demoni (fino se bere, dobro prepleta dejstva z domišljijo, včasih malo preveč naivno, pri koncu hudo veliko preobratov),
– Connoly (?): Lov na kovanec (hudo povprečna kriminalka),
– von Kurthy: Prosta linija (brala po priporočilu, se čisto v redu bere, ampak v bistvu gre za še eno Bridget Jones) in
– Karambol (tu priporočena kriminialka, ki se mi je zdela sicer ok, ampak nič posebnega).
– Berg: Umetnost krpanja (zelo všeč, priporočam!)
– Bizonji vojščak (meni osebno fantastično branje, močno priporočam!, nič ne moti, da je knjiga zelo dolga).

Začela pa sem brati tudi svojo prvo knjigo v nemškem jeziku (Koeniginen), a še nisem gotova.

LP
prvi dan v službi bejbiborn

Pridna sem bila (no, otroci in mož pa še bolj, da sem lahko toliko prebrala).

1. Baretić: Osmi poverjenik (sem ga že v drugi temi hvalila)
2. Picoult: Rojena iz tvojega življenja (priporočam)
3. Zadie Smith: Beli zobje (me je kar sram povedat, da sem jo vzela v knjižnici, prepričana, da je še nisem, ko pa sem začela brat, ugotovim, da sem jo prebrala že na lanskem dopustu… a sem jo še enkrat… je res dobra… in je škoda tako debelo knjigo peljat samo menjat zrak in je ne prebrat)
4. Parsons: Za mojo malo (lepa lepa lepa)
5. Šerbedžija: Do zadnjega diha (se splača prebrat)
6. Shalev: Mož in žena (priporočam)
7. Levy: In če bi bilo vse res (zanimiva, se tudi splača)
8. Barz: Mozart (njegovo življenje, kr neki.. )
9. Houellebecq: Razširitev področja boja (ma ja, no)

Ostal mi je samo še Robec od Kronauerjeve, ne vem, zakaj ga šparam, se mi nekako zdi, da ga moram brat v miru in tišini…

Začenjam pa Jelinčičeve Zvezdnate noči. Kupila sem jo sicer mami, ki je zagrizena gornica, pa ji je še nisem dala…

To poletje sem prebral (no nekaj sem načel že prej, pa sem samo dokončal):
Hristos Hristopulos: Maniker
Mia Couto: Zadnji plamečev let
Brina Svit: Odveč srce
Nenad Veličkovič: Impresije iz depresije
Peter Handke: Don Juan
Emily Bronte: Viharni vrh
Marcel Proust: Sodoma in Gomora
Ayn Rand: The Fountainhead
Patrick Suskind: Parfum
F.S.Fitzgerald: Veliki Gatsby

Bomo še videli, kaj nam bo prinesel september in kasneje jesen in zima.

Vsako leto si na dopustu kupim kakšno knjigo, ki me pritegne že v izložbi. Tokrat sem kupila v Puli knjigo Štrigun, avtor Davor Dužman. Me je tako potegnila, da sem jo “zlistila” v dveh dneh. V hrvaščini, seveda. Dobra, priporočam!
Potem sem se mučila s Piko Nogavičko v španščini.
Sicer pa sem se lotila slovenskih avtorjev, ki jih še nisem uspela prebrati:
Blatnik: Plamenice in solze
Lainšček: Petelinji zajtrk
Rudi Mlinar: Ciril iz Šentanela
Uroš sadek: Vrtiljak

Prebrala:

– Osmi poverjenik (super, kuoha pej druzihoa)

– Tim Winton: Hiša na Ulici oblakov (odlična zgodba o dveh avstralskih družinah, ki živita v isti hiši in se vsaka po svoje prebijata skozi življenje)

– Andrea Levy: Mali otok( dobra knjiga, samo Hortense se mi zdi nekoliko nerealen lik – glede na to, da je učiteljica, skoraj ne bi smela biti tako naivna in slepa za resničnost okoli nje)

– McCall Smith: V družbi srečnih žensk (šesta iz serije Prva damska detektivska agencija; peta knjiga se mi je zdela že malo dolgočasna, šesta pa je spet tista prava:))

– Željko Kozinc: Pridite po Rembrandta (kar v redu kriminalka, samo na koncu sem se malo zgubila med vsemi osebami in njihovimi “posli”)

– Corinne Hofmann: Bela Masajka (popolno razočaranje! po vsej hvali, ki sem jo slišala, se mi je knjiga zdela dolgočasna in nezanimiva, glavna junakinja pa naivna in/ali trapasta, da komaj verjameš)

– Umberto Eco: Foucaltovo nihalo (samo nekaj novih poglavij, žal; s to knjigo se “pretepam” že ene pol leta. Ime rože in Baudolino spadata na mojo top-listo vseh časov, Nihala pa nikakor ne morem prebrat. Sploh mi ni jasno, nekatera poglavja so enostavno odlična in jih kar pogoltnem, druga pa so taka, da moraš praktično s pištolo merit na oči, da ostanejo odprte.
Mogoče mi bo pa uspelo drugo leto na počitnicah :)))

Madonca, a ste sploh kaj plavali? Po sedem, osem knjig – vsa čast 🙂

@Bralka: imaš prav – Robec je primernejši za jesenski večer kot za branje na plaži, je pa fajn knjiga, res, vsaj meni je bila všeč.