kaj skuhati za v avto?

Za našo pot v južne kraje moram pripraviti nekaj za pojest za v avto. Pot bo po urah zelo dolga (cca. 30 ur), zato bo treba pripraviti kar nekaj hrane za 3 odrasle ljudi (od tega sta dva zelo izbirčna in ne jesta svinjskega mesa, čebule, česna, paprike, bučk …).

Do sedaj sem poleg raznih rogljičev, grisinov, piškotov, dobila naslednje ideje:
– panirani piščančji (ali puranovi) zrezki
– polpeti iz puranovega mesa
– panirane bučke ali malancane zame
– domači skutni burek (kot slan skutin štrudelj)
– če bo kaj testa ostala bom naredila še jabolčni štrudel (sladek ;-))
– male fokače: kvašeno testo, kečap, bazilika ali rožmarin, timijan

Tukaj je pa idej zmanjkalo.Imate mogoče vi še kak predlog, kaj bi lahko naredila, da ne bo preveč dela, da bo ratalo “kar dosti hrane”, da bo obstojno in da se bo dalo jesti “na roko” v avtu.

Hvala!

Ja, kaj pa potem sploh jesta? Pa pravijo,d a so otroci izbirčni…

Po moje ne rabiš dodatnih nasvetov, itak med samo potjo ni dobro preveč obilno jesti, sploh ne za voznika.

Pa sploh ni treba imeti hrane, ki jo poješ “na roko v avtu”. Saj se menda mislite v 30 urah vsaj 4x ustaviti, ne? Jaz sem za nas naredila kar makarone z omako, dala v ta veliko menažko in smo se lepo ustaviti, posedli na hlod in pojedli kot ljudje. Poleg tega še sendviče in sadje. Pa kakšen prigrizek – sploh grisinov je šlo dosti 😉

Če se boš že samo za pot tako obremenjevala s preveliko izbiro menujev, kaj bo šele na dopustu 😉 Pa kaj razmišljaš za nazaj? Kaj boste jedli, mislim 😉

No toliko hrane kot si naštela jo je že preveč. Zakaj jo sploh hočeš več saj hrana ni pomebna pomebno je da je dovol tekočine in nekaj za prigriznit ne pa skoraj celo gostilno s seboj peljati.

Kaj pa vmes obisk kake restavracije. Pizzerije? Ali to ni izvedljivo?
Pomembnejša je tekočina. Ne pozabi na to.

(Ne znam citirat;-))
Po moje ne rabiš dodatnih nasvetov, itak med samo potjo ni dobro preveč obilno jesti, sploh ne za voznika. …. hahaha, potem rabim hrano samo zase ;-))

Ok, potem ne smem preveč narediti. Ma ne bi rada, da bi me pol gledala grdo, zakaj ni nič za jest. Pojesta pa kar dosti, in predvidevam da bosta skos kej mlela. So pa to moji predlogi, če bi kdo imel boljšega, bi naredila menjavo 😉

Kaj bomo nazaj? S tem se bodo pa drugi ubadali ;-))))

kam pa greste , ko je toliko vožnje?

Greste v Gruzijo ali Armenijo?

A vse našteto boste jedli v avto med vožjo?

Škoda, da ni smajlijev. Bi prilepila tistega, ki drži navzgor dvignjen palec :)))

kadar gremo od doma se mi zdi najbolše da tuje države preizkusim tudi tako, da se tam hranim. nisem miljonarka toda za kakšne pice, makarone, bureke, lignje že spravim skupaj. drugače ne vidim smisla potovati če je vse tako kot doma. voziti se 30 ur skupaj brez postanka in jesti kar v avtu je mučenje in ne potovanje.
želim vam zanimivo in sproščeno potovanje potovanje. in ne pozabite plastenk z vodo.

V Armeniji oz. Gruziji 😉 bom dobra 2 tedna, na “domačem turizmu”, tako da ni panike, da ne bi sprobala vse njihove domače jedi iz urjenih armenskih rok.
Ne gremo pa na neko turistično potovanje z ogledovanjem turkmenskih znamenitosti, ampak nam je res namen v čimkrajšem času priti na cilj.
In ko se bomo vozili po neobljudenih azarbejđanskih gorovjih, mislim, da picopeki in podobni gruzijski fastfudi ravno ne bodo na vsakem vogalu ;-))

Vsekakor pa hvala vsem za nasvete.

Joj lepo se imejte pa, če se ti bo dalo ob vrnitvi malo opisat doćivetja, ker mene čaka Azarbejđan tam nekje septembra :).
Srečno!

Ej štos!

Ma zdaj me pa res firbec matra v katero smer greste. 30 ur je kar veliko, če ne štejemo zastojev.

Že vem – Portugalska?

Elium, hmmm… ne vem, al si poštekala moj parodični odgovor glede na vprašanje rdeče češnje, alpa greš ti res v Azarbejđan?

Rdeča češnja, njet, ne gremo na Portugalsko. Sem rekla “južne kraje” ;-)) Tako da z Armenijo nisi tko zlo fejst falila. Je pa res 30 ur same vožnje, v kar pa niso vključeni postanki za pice, lignje in kozličke. Če bi še ta čas zraven dodala (nej deca kar v avtu žvečta, sam da ne zgubljamo časa ;-)), potem bi me pa res minila cela volja do poti (zaenkrat polovičko volje še ohranjam) in spoznavanje žlahte (volje za to ni splojh, sam kaj čem ;-))

Potem boste pa imeli že pravo popotovanje.

Kaj naj rečem: lepo se imejte tam, pa pazljivo na poti. Pa taprave arcnije s sabo (oglje za tamaučke pa rožce za starše).

diwali nisem poštekala in se zdaj smejim sama sebi!!
Res, res grem samo, da ne z avtom 🙂