kaj skuhati, če…
Med šolskim letom so otroci jedli kosilo v vrtcu in za naju z možem sem kuhala to, kar imava obadva zelo rada- veliko zelenjave, pa kakšne mehiške stvari ipd. Otroka zelenjave ne marata in ker jih imam poleti doma, sem zdaj v dilemi, ali zanju skuhati posebej ali ju pustiti, da sta lačna??? A ve skuhate za otroke posebej, če česa ne marajo?
Včeraj sem imela npr. fižolovko in palačinke in otroka sta jedla le palačinke.
Danes sem nardila polnjene bučke z mletim mesom in pire, pa sta jedla le pire.
:(((
Mene kot otroka sploh niso spraševali kaj imam rada in česa ne. Jesti sem morala tisto, kar je bilo na mizi, brez trmarjenja in izmišljevanja, da česa ne maram. Na tebi pa je ali boš svojim otrokom ustregla in jih razvadila. Samo potem ne čez nekaj let jamrat, da jih ne obvladaš več, da te vrtijo okoli prsta, da si utrujena ker jih moraš skos pedenat….
Če bodo lačni bodo že jedli v to sem prepričana. Pa četudi bodo najprej odklonili in bili raje lačni, jim potem, ko bodo spet hoteli jest (seveda nekaj drugega) ponudi tisto, kar prej niso hoteli. Simpelj kot pasulj, odvisno pa je od tvoje discipline in vztrajnosti. Srečno.
pri nas recimo naredim praženo zelenjavo, posebej skuham špagete. Nama z možem dam vse, otroka pa vzameta špagete + kar pač jesta od zelenjave. Večji skoraj nič… zato pa poje zraven skledo solate … jasno spet samo zelena, brez dodatkov 🙂
mali obožuje paradižnik, zato ga nekaj dam na stran, preden ga zmešam v solato.
podobno delam kosila vedno. Vse posebej. Škrob (krompir, testenine …) pa prilogo (zelenjavo, meso, … karkoli pač) … vedno vsako stvar posebej in si vsak vzame kar mu paše.
Jaz s hrano nikdar ne silim, to mi je čist nehumano. Razumem da določeni okusi niso za vse.
recimo naš večji obožuje surovo korenje, kuhanega pa še gleda komaj.
mene ne pripravi nihče dabi v usta dala kivi.
itd …
je pa problem pri enolončnicah in podobnih juhah … ampak se obrača na bolje 🙂
Pri nas tudi dolgo ni nihče jedel zelenjave, pa sem gledala, kaj kdo je, in kaj ne, da sem potem skuhala tisto, kar imamo radi vsi, in na koncu je ostalo samo še kak mesek, krompir, in to je to.
Pa sem en dan rekla: nič, od danes naprej kuham kot kuham
Vztrajam pa še danes, da tisti, ki nečesa ne mara, zadevo poje vsaj tri žlice!
In ne boste verjeli, počasi, počasi, bodo kmalu jedli vsi vse!
Zelenjavna juha s piščančjim meskom, je bila včasih veliki tabu, danes jedo vsi! Tako da:
prisili jih, da vsaj poizkusijo, pazi, da pred kosilom ne jedo sladkarije, oz. da za mizo sedejo lačni!
Kosilo ni samo pire krompir, ampak so tudi filane bučke z mesom. ČE želi jesti, mora pojesti vsakega 3 žlice, ali pa nič! Ampak če izbere nič, potem do večerjeni ni nič več, oz je za večerjo ( če se da seveda ) tisto, kar mu je ostalo od kosila. Kmalu bo spoznal, da se mu bolj splača pojesti tiste tri žlice, kot pa biti lačen do naslednjega dne
Če gre za jed ali dve, zamižim in naredim izjemo, da bi pa nekdo ne je večine stvari in stalno nekaj brska ter prebira po krožniku, bi od moje mize hitro letel, sorry. Če si lačen, jej, če ne pa spokaj in se vrni, ko boš lačen. Dokler je hrana zdrava, sveže kuhana in pestra, na tem vztrajam.
jaz tudi ne jem zelenjave in nikoli me niso filali z njo…že nekaj časa ne jem več praženega ne pire krompirja…pa ga zame pustijo v koščkih… ne jem zelenjavno mesnih omak in zame dajo posebi mesno in potem dodajo še zelenjavo itd…
sama otroka ne bom nikoli silila v kaj jest če mu ne paše, tud tri žlice ne…in ne silim nobenga ne za jest, ne za pit…ne jem testenin in ko so na razporedu, jem omako s kruhom brez testenin in to brez problema, ko so jetrca je zame na mizi zrezek…
in ti “pri nas je bilo enako” imaš zgrešeno logiko, zaradi takihkot si ti so se meni zagravžali vampi, ker so me silili z njimi, vsaj žlico vsaj žlico meni pa pač takrat niso šli in tko sem bila brez hrane dan in pol – hvala bogu, da ni bilo takrat zraven mojih staršev, ker bi babnco fental pa čeprov je mati enega izmed mojih staršev…danes se počasi privajam nazaj na vampe pa še to, če jih naredi določena oseba, drugače jih tud poskusim ne…
Se da zelenjavo in mehiške zadeve tako narediti, da lahko jeste vsi.
Eno je izbirčnost, drugo je, da otrok nekaterih stvari dobesedno ne mara, da se mu gabijo, smrdijo…. Sasheen, tega ne mešaj.
Jaz doma tako kuham, da je dobro za vse. Moj otrok ne mara npr. paprike v kakšni omaki in mu jo poberem ven. S tem ga ne silim. Ampak omaka pa se brez paprike mora pojesti.
Verjamem, da so mehiške zadeve popolnoma nekaj drugega, kot hrana v vrtcu. Za zeljenavo pa ne razumem, saj imajo v vrtcih prav tako ogromno zelenjave. Zdaj, jaz otrok z nekimi tortiljami ne bi silila, če ne bi želeli ali pa bi jih poskusila tako pripraviti, da bi bile za vse okusne. Na primer, da nekaj sestavin izpustiš in nekaj dodaš. Enako je z zelenjavo, izpustiš tisto, ki je ne marajo, dodaš tisto, ki jo marajo.
Ne vem, no. Moj otrok je 2 leti tudi jedel v vrtcu, pa sedaj pri babici in ni nikoli težav, da česa ne bi maral doma.
Nikoli nisem silila otrok z ničemer. Sem ju spodbujala, naj poskusila, silila ne. Sin je dolgo zavračal vsako obliko zelenjave, zdaj, pri osmih letih, pa je čisto nor na zeleno solato, zeljno solato in se mu počasi odpira.
Jaz še zdaj ne maram določenih jedi, s katerimi so me silili. In sem bila otrok, ki je bil zmožen živeti cel dan od zraka, če mi nekaj ni pasalo. In ja, sem bila raje lačna ob polnem krožniku, kot pa da bi pojedla nekaj pod prisilo. Tanka kot presta.
Če otrok poje samo del kosila, ne vidim v tem nič slabega.
Predlagam kompromis, za vsak dan si po en član družine izbere ali pa vsaj predlaga kaj bi jedel, tako bodo vsi zadovoljni. Tudi vidva z možem se morata prilagoditi otrokom in ne le otroka vam.
Seveda, vprašanje pa je, ali se res ne da zelenjava pripraviti tako, da jo še otroci pojedo. SPomnim se, da sem jo jaz skrivala v prikuhah, tako, da sem jo zmiksala, naribala, dodala začimbe, tako da ni prevladoval okus po tej določeni zelenjavi, in v igri sem vedno znova ponujala eno in isto zelenjavo.
Enkrat je hči rekla, ko sem ji že stotič ponudila cvetačo, da je mislila, da ima ogaben okus, ker da ji je to rekla ena … in da je prav fina. (seveda, na cvetači je bil sir, kar bistveno spremeni okus v ustih…)
in tako naprej…
Jutri bo pri nas mleta pečenka, pire krompir in grah v omaki. Vem vsaj za enega, ki omake zagotovo ne bo jedel, pa nič zato. Seveda pa ne delam prav zelenjavnih kosil brez česa takega, kar bi lahko pojedli tudi tisti, ki zelenjave ne marajo. Če kuham npr. vampe, pa vedno skuham še drugo kosilo, ker vampe jemo le trije od 8-ih članov razširjene družine.
no, ujčkat…pač…kako naj rečem…ni dobro, da se otroke sili, da jedo vse, četudi tega ne marajo…se mi pa zdi, da tudi kuhanje večih menijev oziroma bolj/zelo širokih/razširjenih menijev ni dobro…
pri nas doma namreč kuham (trenutno imamo študijske počitnice in posledično imam več časa) za 5 “otrok”. takih odraslih. mama bi jedla sam zelenjavo. ata sam krompir pa fižol, sestra sam zelenjavo pa kako konzervo, brat pa meso na en in tisoč način. in kaj naj jaz potem skuham za našo družino, da bo za use…kristus. pa za nekoga mora biti kuhano ob 14.uri ker pride takrat iz službe, za drugega ob 16.uri za ostale pa ne vem kdaj…
pa imam take odrasle otroke, že od malih nog vajene, da je bilo na mizi za vsakega nekaj. zdaj so ti otroci odrasli, rabijo več za preživet dan in samo ena stvar na mizi, ki bi njim ustrezala ne zadostuje..
mah, saj sem že rekla, da se bom strmala…
Jaz pazim predvsem na to, da nihče nima občutka, da kuham dva menija, ampak preprosto postavim na mizo več jedi – oz. jedi posebej – potem pa vsak vzame tisto, kar mu paše. Če pa je za začetek samo ena jed – recimo juha (ponavadi zelenjavna, ki jo zmiksam) – pa moraš vsaj malo poskusiti (velja tudi za moža, ki je ne mara preveč). Potem pa dam recimo testenine in zraven dvoje omake. Ali pa krompir, meso in pečeno zelenjavo. In če naredim musako, pustim nekaj krompirja še posebej, ker vem, da tamali tega ne je. Pa postavim zraven musake na mizo še malo popečenega krompirja in mesni sir. In podobno. Nič ne silim, ampak upam, da se bodo vsi malo zbudili …
lepo te prosim?
a si ti doma in samo gospodinja, da vsak dan kuhaš po dva tri menije, da se bodo tvoji mulci in razvajen mož vsaj malo najedli?
Pa kje vi živite?
razvajene kure ki razvajajo še naprej svoj kokošnjak, s tem, da same pozabljajo živeti in se cel dan prekladajo okoli štedilnika! HALOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO
Pa še nekaj:
očitno vam tudi finančno še kar dobro gre, da si lahko vsaj dan privoščite samo za kosilo po dva do tri menije! KATASTROFA!
Samo pa da si cel dan pred štedilnikom? Fantu sem samo 1x kuhala nekaj drugega kot sem jaz jedla. Če pa hoče kaj drugega jesti si pa že sam skuha.
Zraven musake še popečen krompir? Me zanima koliko časa se vam bo še dalo tako kuhat. Slej ko prej vam bo prišlo čez glavo. Če ne boste hotela pokazati boste pa sama trpela mož in otroci bodo pa uživali.
lp,vevi
Jaz prilagodim, kolikor se mi ljubi.
Npr. z možem jeva zelenjavno juho, za otroka jo zmiksam in dodam kocko zamrznjene špinače (vzame točno minuto več dela)
Ker krompir za musako prvo skuham, pač vsega ne zrežem v musako, ampak ga nekaj pustim v kosih za otroka (nič več dela oz. še manj)
Če delam zelenjavno omako, jo jeva midva z možem, otroko pa jesta surovo zelenjavo, ki jo imata raje.
Če pa je kar takega, kar se ne da prilagoditi, potem je pa take or leave it.
Jaz prilagodim, kolikor se mi ljubi.
Npr. z možem jeva zelenjavno juho, za otroka jo zmiksam in dodam kocko zamrznjene špinače (vzame točno minuto več dela)
Ker krompir za musako prvo skuham, pač vsega ne zrežem v musako, ampak ga nekaj pustim v kosih za otroka (nič več dela oz. še manj)
Če delam zelenjavno omako, jo jeva midva z možem, otroko pa jesta surovo zelenjavo, ki jo imata raje.
Če pa je kar takega, kar se ne da prilagoditi, potem je pa take it or leave it.
Jaz vedno kuham samo en meni. Zelenjavo se da odlično zakamuflirat, če je otroci ne jedo. Recimo v pire krompir zamešaš par brokolijev in ni blema. Drgače pa jesta praktično vse, če pač komu kaj ne sede, si tisto sam izbere ven (recimo kakšen večji petršilj, ipd.). Da pa bi kuhala različno mi še na kraj pameti ne pride. Jaz kot otrok recimo nisem marala štrukljev in polente. Mam je vseeno skuhala, sem takrat pač malo manj pojedla in za večerjo spet normalno jedla… Pa nimam nobenih travm zaradi tega, jem praktično vse razen kakšnih vampov in drobovine, še štruklje sem se navadila jest….
Forum je zaprt za komentiranje.