Kaj se zgodi ko umremo?

Konec. Večna tema in tišina. Tako kot pred rojstvom.

Nebesa in pekel so za ljudi, ki se ne morejo sprijaznit z dejstvom, da njihovo življenje nima nikakršnega pomena glede česarkoli.

Prišel si iz nič in povrnil se boš v nič.

Težko sprejet. Potem si pa ljudje lažejo o tem, kako se jim bo godilo dobro, če bodo trpeli do konca in bili “dobri”. Kako jih ima neki možicelj na nebu neskončno rad.

Življenjen je kruto že v sami zasnovi. Resnično “cosmic joke”

“Prišel si iz nič in povrnil se boš v nič”. Zanimiva misel, kot prah si in v prah se povrneš. Nič je matematičen pojm, kot številka, prah je material. Krasna iztočnica za razmišljanje.

Lejte kako se je cel kup ateistkov nabral. Kot da je treba lapat, kako je smrt konec vsega in kako bog ne obstaja, bla bla. S takim negativnim mišljenjem boste spravili nekoga do samomora, pa kaj vam je?!

Če vera daje človeku smisel, zakaj mu ta smisel odvzeti? Zakaj hočete pomendrati upanje drugih v nekaj boljšega? Kaj imate od tega?

Res ste si zlobni, prava golazen. Živi in pusti živet, kakor se pravi.

V centru vašega srca sije neskončno majhna zvezdica, neskončno manjša od atoma v presečišču zvezd zvezdnega neba.

Se strinjam. Če človeku daje vera smisel življenja potem naj je prav. Jaz sicer nisem ateist sem pa agnostik. Če dobro pomislim, so vse civilizacije verjele v neko višjo silo. Vsi moramo v nekaj verjeti, če to nam pomaga priti skozi življenje je potem to super, ne?

Jap, tako nekako gre ta inkarnacijska teorija. Lepo si povzela-a.

Dodala bi le, zaenkrat, na hitro, da se deprogramiranje začne lahko že za časa tega življenja.

Ali pa mogoče ločiš med re-programiranjem (ki bi naj bilo domena tega življenja) in de-programiranjem, ki bi se naj (morda po tvoji teoriji) začelo šele post mortem, torej po fizični smrti? Reprogramiranje bi bilo po tej logiki vezano na spreminjanje programov tozemnega življenja, deprogramiranje pa odpoved programov tozemnega življenja?

I Ching, recimo, kitajski orakelj (ki pa ne napoveduje bodočnosti, temveč je v njem zaznati prej maybe logic (mogoče ja, mogoče ne, nič ni zagotovljeno, so pa verjetnosti okvirji in Moment nepredvidljivega, vse v skladu z zakonitostmi življenja) govori o sili Tao (-> taoizem, kitajska starodavna in vse bolj moderna veda o bivanjakem, v bistvu kitajska religija, ki nima boga, temveč silo, ki bi jo lahko prevedli z logosom, umom vesolja ali singularity, v fizikalne smislu), v kateri so združeni vsi naši zapisi za nazaj in naprej.  V tem smislu je življenje le zapis, ki se po smrti vpiše v Celoto, iz katere črpajo naslednji rodovi. Konfucij je razlagal I Ching kot učbenik življenja.

Tako za dobro jutro še nekaj ne zgolj zahodnjaškega  …

xrobe , tebe bi uvrstila med Taoiste 😉

Absolutni ateizem (itak ni nihče ateist – če ne drugega, vsaj tik pred smrtjo vsak prosi boga za odpuščanje in da bi le prišel v nebesa) v končni fazi vedno degradira v vulgarni materializem, češ  – kaj se bom trudil delati dobro za blagor vseh, saj me po smrti več ne bo in ne bom nosil posledic svojega življenja.  Tako materializem napeljuje človeka v izkoriščanje drugih v prid sebi! Takšen človek je omejen v svojih prizadevanjih in bo poskrbel le za tiste, za katere upa, da mu bodo prižigali svečke na grobu.

Verjamem, da lahko človeška zavest deluje v dobro vseh in vsega le tako, da si obeta neke vrste neskončnost.  To pa je po definiciji neke vrste metafizično, religiozno izkustvo.

In vse civilizacije so prakticirali obrede, kjer se je krepila zavest o nečem nadzemnem.  O nečem, kar nas povezuje v večnosti.

Cepljeni gredo takoj v nebesa, necepljeni pa uživati v pekel na toplo, kjer so grehi dovoljeni 😀

Hvala za kompliment 🙂 Zanimajo me tudi navidezno zelo “čudne stvari”. Npr. kako spremeniti barvo oči. Med sabo komuniciramo kot nevidna bitja.

Nekdo tukaj trdi, da, če si normalno inteligenten potem ne verjameš v življenje po smrti. Ne drži! Sem normalna oseba, tudi inteligentna. Dokler nisem pridobila lastnih izkušenj sem bila tudi jaz prepričana, da po smrti ni ničesar več, pa ni tako, sploh ne.

Sama imam izkušnjo življenja po življenju in izkušnje, ko se mi pokojne osebe javljajo na različne načine. V enem primeru sem imela priče treh drugih oseb, tako, da…….trdim, da umre samo naše telo, zavest živi dalje.

Lahko bi o svojih izkušnjah napisala knjigo a bom tu samo na kratko:

Na zemljo smo poslani vsak s svojo določeno nalogo, vsak od nas se pa mora naučiti brezpogojne ljubezni. Dokler se tega ne naučimo se moramo vedno znova reinkarnirati. V kolikor se to naučimo pa nam je dano večno življenje na drugi strani, v ljubezni, brezpogojnem miru, veselju. Teh čudovitih občutkov pravzaprav z besedami ni mogoče dobro in zares opisati.

Mene tudi!

Če te res zanimajo, priporočam knjigo našega svetovno znanega geomanta Marka Pogačnika, Elementarna bitja. Povzema zgodovunske teorije Paracelsusa.

Ups, sem na hitro razumela, da te zanimajo nevidna bitja … ne le barva oči  …

“Prišel si iz nič in povrnil se boš v nič”. Zanimiva misel, kot prah si in v prah se povrneš. Nič je matematičen pojm, kot številka, prah je material. Krasna iztočnica za razmišljanje.

Točno. Imaš prav. Kupček biološkega “prahu” in kemikalij s tragično evolucijsko napako.

Človek je nevidno bitje v materialnem telesu. Če pogledam sebe v resnici sebe ne vidim, vidim samo odsev svetlobe. Moje materialno telo je podaljšek računalnika kot računalniška periferija.

Tragična evolucijska napaka. To iščemo.

Pravzaprav krona stvarstva.

Nekaj razmišljam. Če v materialnem telesu ni prebivalca potem je to mrtvo. Prebivalec je neviden. Kot neviden prebivalec v materialnem telesu imate raznorazne sposobnosti.

Vprašaj se, kaj se zgodi, ko umre bakterija ali alga, pa boš dobil enak odgovor.

Točno to. Vsako živo bitje umre in ko umre, pač umre. Ga ni več. Da bi pa samo nekdo z zavestjo prišel v nebesa, to je pač pravljica tistih, ki imajo zavest- ljudi. Kaj pa umrli novorojenček, kaj pa ljudje s hudimi duševnimi motnjami, ki se ne zavedajo niti sebe? A ti pridejo v nebesa ali ne? In zakaj ja, če je poanta zavest?

Seveda ti tako znanost kot kmečka pamet kot vse ostalo jasno povesta, da ni ničesar več. Ampak kot je nekdo rekel, ljudje se hočejo oklepati pravljice, ker resnica je preveč kruta. In zakaj jim hočemo to odvzeti. Saj jim nočemo, zaradi mene naj verjamejo še vedno v Božička (tudi to iluzijo so jim enkrat odvzeli), ampak glede na naslovno vprašanje pač odgovarjamo. Ali pa je to samo pravljična tema za vernike? Potem tako povejte, pa se menite še naprej.

Pa tista, ki bluzi, kako ateistov ni, ker na koncu vsi molijo k bogu. Od kod ti to?? Moj oče mi je na smrtni postelji zabičal, naj slučajno na pogreb ne kličem kakega župnika (njegova sestra je bila zelo verna), da bo tam otresal z bogom in nebesi.:) Tisti, ki se zmoremo soočiti z realnostjo, ne rabimo neko imaginarno bitje na smrtni postelji, kaj ti je? To je rezervirano za vas.

Nekje sem opisoval sposobnosti šamanske muhe. Šamanska muha je neuničljiva. Vedno je nekje v bližini. Trenutno je nevidna.

Vprasaj to Darkota. On bo znal odgovorit na to vprasanje.

Na youtube je veliko tega na to temo: (https://www.youtube.com/c/TheOtherSideNDE/videos )

(https://www.youtube.com/channel/UCkWHqEgD7dUVAj6YsTazhcA/videos )

Ima morda kdo kakšno osebno izkušnjo  na to temo – kaj, kar bi lahko sodilo kot spomin na katero od prejšnjih inkarnacij? Kaj drugega nenavadnega?

If I die tomorrow

I’d be all right

Because I believe

That after we’re gone

The spirit carries on