Kaj se tudi zgodi

Saj ravno to hočem povedati, seveda se lahko zmenimo za kakšno objavo, saj kuharice ne bodo nič jezne, če se kakšna zgodbica objavi, tako ali tako to zgodbo na tem forumu prebere zagotovo 2000 različnih uporabnikov.

še jaz bi prosil kuharice, če dovolijo objavo, seveda pa bi naredili našemu forumu zelo lepo uslugo, če bi napisali od kje so te zgodbice??

A to se ne da narediti, recimo eno rubriko, Med.Over.Net-ove kuharske prigode.

Pomoje bi bila lahko to celo stalna rubrika, pa še ena reklam bi bila narejena, razen, če politika hiše ne dovoljuje reklame.

Mislim pa, da bi se vsekakor dalo kaj takega urediti, kaj pravite kuharice, jim dovolimo objavo, če uvedejo rubriko, kuharske prigode med.over.net-ovk :-)))

Primož

Zelo me veseli, da je ta moja prigoda (iz leta 1973-pri mojih 19 letih), povzročila tak plaz prigod. In Primož: popolnoma nič nimam proti objavam le-te v medijih oziroma odpiranju novega foruma. Saj kot pravijo: v življenju se vse zgodi. In kar nam je bilo mogoče nekoč neprijetno, je čez čas lahko sila zabavno. In teh “for”, ne samo kuharskih, se nam v življenju kar nabere. Pa lep pozdrav in uspešno še naprej. Pa še vedno ostajam Marija, čeprav sem že zasledila tudi to ime, pa teme nisem pisala jaz – pa nič za to – smo pač Marije V Sloveniji zelo prevladujoče.

Maja, temu sem včeraj, ko sem ravno pekla pecivo, prav iz srca smejala, ko sem si predstavljala, kako je to izgledalo :)))))))))))

Verjamem. Saj tudi mama takrat ni vedla, ali naj se jezi, ali smeje.

Lp, Maja

Še ena čisto frišna od danes. Samo v vednost: kruh se v kruhomatu ne bo “pravilno” spekel brez kvasa. Notri so romale vse sestavine po planu in tako kot morajo, očitno pa me je nekaj premotilo na poti do omarice kjer imam spravljen kvas (do tam je pa natančno dva koraka in pol)… Žalostno dejstvo sem gotovila natančno 4 minute pred koncem pečenja. Očitno se zgodi tudi najboljšim ;-)).

Sonce, potolazi se, Judje so pekli kruh brez kvasa, ko so odhajali iz Egipta na dolgo potovanje:)) Je bolj obstojen. Lp

Ta sicer ni kuharska, je pa iz kuhinje doma. Moj tata ima navado, da si roke namaže z žganjem, ko pride iz njive. Ker je žganje dobival pri prijatelju, ga je hranil v plastenki Zala. Jaz pa zaprisežena vodopivka…. Sem mislila, da me zakuri. Zdaj vsako vodo (pa četudi ima še zapečaten zamašek – prevodnost je mati modrosti) prvo povoham.

Hali, slikce sem ti poslala. Upam, da so ok in da se vse vidi.

Kresnica hvala,slike dobila in koledar je krasen.Sem ti postavila tudi par vprašanj po pošti…

Sem ti odgovorila, zraven pa še malo dodala, kar ti bo mogoče prišlo prav 🙂