Kaj se nekateri gredo s to sočutno vzgojo?

Kaj se to nekateri gredo s to sočutno vzgojo? Groza!

Znana Slovenka s slečenim otrokom na sprehodu: je šla predaleč? – Slovenske novice

Sočutno starševstvo je to, ko starši upoštevajo, kar si otrok želi.

Torej, otrok si želi iti ven gol. Starši to upoštevajo in ga pustijo, da je zunaj gol.

Torej: otrok si želi steči čez cesto. Starši otroku pustijo, da steče čez cesto.

Da, točno tako. Otrok ima tako avtoriteto v družini. Vse je po otrokovo. Starši so samo otrokovi sužnji. Dosmrtno.

V čem se pa sočutna vzgoja razlikuje od permisivne vzgoje?

Izraz “sočutna vzgoja” je slovenski. Izraz “permisivna vzgoja” je tujka. To je edina razlika. Skratka, sočutna vzgoja = permisivna vzgoja.

Ja, nekako tako. Kao otrok že sam čuti kaj in kako, starši pa ga sočutno poslušajo in upoštevajo. Če pa ne, je pa to nauk za v bodoče. Če preživi tek čez Celovško brez da ga kdo zgazi…. Ali v konkretnem primeru če mu ne bodo zmrznili prsti na nogah. Bo pač brez, drugič se bo pa obul…

Ne to ni sočutno starševstvo. To sploh starševstvo ni. Če lahko dela vse kar želi potem rabi samo še nekoga da mu da za jest in posteljo ter wc. Itak nima staršev.

Po moji logiki je sočutno starševstvo pač to da otroka vidiš kot osebo, ne pa svojo lastnino. Ga vzgajaš, ampak pri tem upoštevaš njegov karakter in potrebe. Ga ne delaš v nekaj kar ni. Ga je treba pa še vedno vzgajat. Ker zato imajo otroci starše. Ne za okras.

Ne ne, zdaj sočutno vzgojo razlagajo tako, da izhajaš iz potreb otroka, medtem ko pri permisivni in avtoritarni iz lastnih izkušenj.

V glavnem pa še en šit od teorije, ki se potem manifestira tako katastrofalno.

take babe, ki si same rečejo mame, so za na pregled. K psihiatru.

Menim pa, da so bile že same vzgajane v stilu…moja puncka je taaak sonceeek” in mislijo, da so še danes. Ampak, jebi ga, teh otrok so se naveličale tako hitro kot novih torbic…saj otroka se ima danes menda zato, ker ga ima tudi “ta” influencerička…..total fuknjen folk.

In groza se mi je zamisliti, kaj bo nastalo iz teh …no, ja, recimo otrok, ki jih “vzgajajo” take norice.

Razlika je, oziroma bi morala biti v tem, da pri permisivni vzgoji upoštevamo otrokove želje in muhe, skratka ima dejansko glavno besedo otrok, pri sočutni vzgoji pa naj bi starš upošteval otrokove dejanske potrebe, pri tem pa še vedno ohranjal svojo avtoriteto, poskrbel za varnost, postavil meje in znotraj teh meja omogočil otroku nek manevrski prostor, v okviru katerega bi se otrok lahko sam odločal. Če vzamemo primer oblačila, bi pri permisivni vzgoji otrok lahko šel ven v plenici, ker si je tako zamislil, pri sočutni vzgoji pa bi imel na izbiro obleči samo majčko ali pa tudi jopo, pri čemer bi bil starš tisti, ki bi določil, kaj je na izbiro, z upoštevanjem vseh okoliščin, ki jih otrok še ne razume in jim ni dorasel.

V praksi je žal tako, da razlika med obema pristopoma pogosto zbledi do te mere, da se res vse skupaj poenoti v permisivno vzgojo.

To je samo ena od mnogih teorij, ki si jo je nekdo izmislil in nekdo poimenoval v nekaj, kar naj bi se dobro prodajalo…. Meni je videti, kot da zagovorniki teorije sočutne vzgoje, glede na njihove izjave poznajo le avtoritativno in permisivno vzgojo ter da je sočutna vzgoja rezultat spoznanj negativnih posledic avtoritativne in permisivne vzgoje. Čez čas si bo nekdo izmislil zopet novo teorijo in ji nadel novo ime in tako naprej…. Drage mamice in očetje, namesto da prebirate razne teorije, ta čas raje posvetite otroku, da ga čim bolj spoznate, ker ga boste le tako lahko dobro vzgajali. Noben otrok ni narejen na podlagi teorije. Praviloma so na podlagi ljubezni in za vzgojo uporabljajte le ljubezen ter zdravo pamet.

Kdor enači sočutno vzgojo s permisivno, bi si moral malo več pogledati o sočutni vzgoji, preden zadeve kar posplošuje. Zlasti, če dela neke hitre zaključke, ker sem mu nekaj na prvo žogo zdi kar nekaj… To je na istem nivoju kot “kaj ti fitnesi pa telovadba, kramp pa lopato v roke, pa boš videl telovadbo”.

Kaj je sočutna vzgoja je dobro napisala Bogpomagaj in ne bi škodilo, če bi se je posluževalo več staršev, ker v njej prednjači, da si vzameš čas za spoznavanje svojega otroka, da bolje uvidiš kako bi ga bilo dobro voditi (glede na njegove lastnosti in potrebe) in v veliki meri tudi za delo na sebi, kar ni nikoli slabo.

To, da marsikdo gre nekaj furat pa samo zaradi t.i. trenutne mode in se v zadeve dejansko ne poglobi, pa ni problem teorije, ampak problem posameznika. Če si pogledal dva videoposnetka o vrtnarjenju, še ne pomeni, da znaš vrtnariti.