Kaj pijete?
@matjazko,
šmarnce pa danes ni več nikjer. tisti s hribovitih predelov najraje rukajo pir :),
Že, že, pir in vse to, vendar, kako je meni uspelo piti šmarnico tam na območju Mirenske doline, v bližini Mokronoga? 😉 Drži pa, da ni dobro pretiravati! ;)))
@MyD
predvidevam, da je to bilo velikooooo let nazaj. ker kolikor jaz vem (ni pa nujno da je to res) so vsi morali samorodnico (kar šmarnica je) spravit ven iz vinogradov.
saj s pirom tudi ni dobro pretiravat, res pa je, da je od šmarnice bolela glava tudi od majhnih količin 🙂
Za ta predpis o uničenju samorodnih trt res nisem vedel. Je pa res, da sem bil na obisku pri možakarju, ki niso imeli vinograd, temveč le nekaj trt pri hiši. Ne vem ali si je razlagal predpise po svoje, kar ne bi bilo nič nenavadnega. 😉 Skratka, dejal mi je, da si to bolj spreša zase in da ne gre za velike količine vina. Sam pa ne bom »špilal« inšpektorja in nisem »špeckahla«, nevarnost je tudi, da bom ob kakšen kozarec šmarnice, ko in če bom (še lahko) na obisku. 😉
Avtorici sem dolžan še odgovor na vprašanje o pitju in žeji (ali obratno).
Sam ne čutim prav velike žeje in nikoli nimam nekih velikih potreb po pitju. Tekočino večinoma vnašam v telo v obliki (instant) kave, ki jo spijem takole en do dva litra na dan. Kavo si normalno sladkam in prilijem še malo mrzlega mleka. Samo vode izjemoma pijem. 😉 Občasno, morda enkrat ali dvakrat na teden spijem, če je sila, za dva prsta sirupa (zdaj imam pomarančnega ali kakšnega drugega) in prilijem vodo iz pipe. Kozarec meri 3 dl.
Skratka, meni se žeja ne zdi tako hud problem, pitje pa še manj. 😉
.
Saj razumem(o).
@MyD: Res tako malo čiste vode? Dobro da ti uspe ohranjat zdravje pri tem…
Sam sem po direktnem ogledu ledvičnega kamna in nasvetu dr. začel namenoma piti večje količine vode… zdaj sem se pa navadil. Paše & baje je še zdravo.
Za zbudit pa zjutraj pol litra hladne vode. Meni deluje bolj kot kava…
Ne vem zakaj, vendar mi zaenkrat še uspeva. Saj ne da bi bil asket in ne gre za to, da bi se »šparal« ali zadrževal. Preprosto moj organizem ne čuti, da potrebuje več. Saj tekočino pridobim tudi s kakšnim jogurtom, ali požirkom mleka, ko grem k očetu na obisk spijem kakšen hmeljni brezalkoholni napitek, občasno (nekajkrat letno), če ravno tako nanese, spijem tudi kakšen kozarec vina, piva ali kaj žganega, vodo pa le – izjemoma. Če bom kdaj šel na Polhograjsko goro, bom pa res spil nekaj vode, ki priteče iz izvira ob poti. Pred leti se mi je zdela imenitna. To bi bilo zame pravo užitkarjenje.
Praviloma tudi pri hrani nimam težav. Tudi tu dovolim organizmu, da se sam odloči, če, kdaj in koliko potrebuje dodane energije. Jem le enkrat do dvakrat na dan in večinoma takrat, ko začutim potrebo po hrani (lahko se zgodi, da je to zgodaj zjutraj, sredi dneva ali ob polnoči) in to le v takšnih (manjših!) količinah, ko se mi zdi, da bi mi pasalo še malo. 😉
Zame velja, da pijem in jem le toliko in le zato, da (še) živim in ne obratno. 😉
.
@lit
Zanimivo je to, da pa jaz začutim potrebo, da bi spil kavo in si jo takrat pripravim in jo spijem.
Kaj bo čez leta z menoj pa res ne vem.
@Rok-1 ena je imel babico, ki je doživela kar krepka leta, – zdi se mi, da jih je štela okrog, – 100; moj pradedek je umrl en dan pred 113-im rojstnim dnevom. Ni slabo! Ali sem kaj tega od njega podedoval? Bomo videli na koncu! 😉
Ko se zbudim, se tega razveselim in si mislim: Kaj je življenje proti večnosti! 😉
pijem. mogoče bi bilo bolj prav kaj ne pijem? ampak …pijem, za žejo sadne in rastlinske sokove, vodo, pivo, vino, jabolčnik, za zabavo martini in njemu podobne destilate vina, za zvečer kar tako kakega kratkega borovničevc, orehovc, za zadet šnops, beherovko, travarico, vodko,…in ko sem res dehidriran in sit vsega..vodo
Forum je zaprt za komentiranje.