Enka se je v temi “Vpliv tega foruma” malo razpisala o svoji knjižnici, se bom pa še jaz …

V Šiški so odprli novo knjižnico in priznati moram, da mi je prav všeč. Sploh v primerjavi z novo knjižnico Otona Župančiča, ki je zdaj prevelika, tako da – izposojam si besede ene od knjižničark – bolj spominja na “najboljšega soseda” kot na knjižnico.

No, tale v Šiški me je kar navdušila: svetloba je veliko lepša, naravna (ne vem, ampak meni je to pomembno), prostora med policami dovolj. Čeprav je sodobno opremljena, učinkuje nekako domačneje, če prednosti, da do nje pridem peš v nekaj minutah, niti ne omenjam. Predtem sem bila samo nekajkrat v stari šišenski knjižnici – spomnim se le popolnega nereda in zoprnih knjižničark. Ker je od takrat minilo precej časa, se je najbrž zamenjalo tudi nekaj ljudi – zdaj so knjižničarji prav okej.

Kar zadeva “polico popularnih” je na njej zmešano vse živo, kar mi je okej: niso samo “masajke”, ampak tudi vse novosti in nekaj starejših knjig, ki so vredne branja.

Skratka, vse kaže, da bom bolj ali manj presedlala na šišensko knjižnico …

Še tole:

Naša stara knjižnica je veliko premajhna 🙁 Na poti so načrti za izgradnjo nove :))) Sicer so zaradi prostorske stiske izselili otroški del in tako zdaj letamo na dva konca, vendar veliko prostora niso pridobili. Je resnično premajhna. Polico z najljubšimi nisem opazila, so pa na majhnih mizicah kakšne tematske obdelave. Z zaposlenimi se kar razumem in mi pomagajo pri izbiri.

Tista povezava do gromozanskih svetovnih knjižnic je lepa samo na pogled. Drugače pa me kar zmrazi, da bi morala tam brskati za knjigami. Verjetno bi dobila dodatek za višinsko delo. Tako lepo je brskati po policah – to pa tam ni mogoče.

Aja, sem pozabila povedat lokacijo domače knjižnice – Krško.

Lp, Ela S

Naša knjižnica je pa zelo lepo urejena. Je zelo velika, knjige so vse na svojem mestu ter lepo zložene in veliko jih je, knjižničarke/-ji so prijazne/-i …
Ima tudi veliko čitalnico, ki lahko služi tudi učenju, veliko miz …
Poleg tega pa se nahaja še v bližini mojega doma.
Govorim o knjižnici Prežihov Voranc, Ljubljana – enota Vič.

Naša vaška knjižnica je sicer majhna, ampak simpatična, velik plus je, da je veliko knjig, ki so npr. v Otonu Župančiču ves čas izposojene, tukaj mogoče brez težav dobiti. Nadaljnji plus: osebni pristop (sem omenila, da bi nekaj rada prebrala, me je naslednjič čakalo, pa hodim v to knjižnico šele pol leta).

Naša knjižnica je velika, moderna, urejena, prijazna, skratka super!

Toda, le zakaj neki so knjige naložene tudi na spodnji polici, takorekoč na tleh? Kako naj upokojenci čepimo na tleh in z očali ( ker drugače ne vidimo) iščemo knjige, ob tem da zgornje police sploh niso polne?
Še dobro, da so prijazne knjižničarke ( npr. Petra in Ekatarina).