Jo berete? Jo sploh marate? Kaj vam potegne in kaj nikakor ne?

Berem ja, najraje Petrarko, Prešerna, Gregorčiča, Minattija..

Berem ne prav veliko, ker mi orjaški del poezije ne sede, zagotovo pa so moji “glavni” naslednji: od domačih Srečko Kosovel in Milan Jesih, od tujih T. S. Eliot.

Me je sram, ampak ne berem, ker ne vem, kaj bi. Poezija je sploh bolj intimna zadeva, se mi zdi. Tam pri dvajsetih so mi bili všeč e. e. cummings, Sylvia Plath, Octavio Paz, Mallarme …

Plathova, Angus Reid, od naših pa Zajc in Kosovel, “od novejših” pa Škrjanec, Marko Samec, redko Šalamun.

Berem – tudi meni zelo ljub Eliot, pa Milosz, od naših pa Zupan, Zajc, Kosovel.

Moj izbor:
M. Kačič, R. Kerševan, I. Minatti, S. Gregorčič, S. Kosovel, T. Pavček..

Ne pozabite na naše ženske, prosim. 🙂

Sicer je moj najljubši Menart, a tik za njim je že Makarovičeva. Tudi Mila Kačič je izjemna. Aleksandra Stermec, Maja Vidmar …

K.

Pred kratkim mi je prijateljica omenila Lainščkovo poezijo, potem sem v Svetu knjige zasledila njegovo zbirko Ne bodi kot drugi in me je navdušila. Preprosto, a globoko. Toplo priporočam.

quasimodo, quasimodo in se enkrat, quasimodo:)

Moderna slovenska lirika = moja najljubša pesniška zbirka.
Pa Gradnik, Kosovel, Mozetič, Mila Kačič …

So dnevi, ko imam raje poezijo.

Federico Garcia Lorca, Tagore, Srečko Kosovel …

tudi bralka

Te sicer ni bilo v knjižnici, vzela pa sem Dlan mi po tebi diši. Reči moram naslednje: glede na to, da gre za poezijo, je tole izjemno BERLJIVO – v vseh smislih. Velik, prijeten format s trdo vezavo, večji font pisave, na vsaki strani le nekaj verzov, vmes ilustracije. Dobesedno pogoltneš lahko celotno zbirko! Jaz sem jo brala možu (ne da bi najprej prebrala sama) in je šlo gladko brati, s pravimi poudarki, z razumevanjem, brez predpriprav, tako preprosta poezija je to. In vendar taka, da zadene, da se dotakne bralčeve duše, da ponese nekam v neko posebno okolje, kjer prevladuje mir.

Žal moram reči, da avtor in/ali lektor ne poznata rodilnika (v zanikanih povedih). Pesniška svoboda gor ali dol, to je groba napaka, ki skazi okus pesmi.

Osebno me presenečajo tudi ilustracije, ki so za moj okus prekičaste, čeprav čedne.

Vsekakor pa bom po Lainščkovi poeziji še posegla.

Pozdravljene,morda je katera prebrala knjigo pesmi Sledi Ljubezni,na žalost je ni v knjižnicah.Tematika : ljubezen je preproga iz trnja in rož…
http://sl.netlog.com/go/manage/layout
Pa brez zamere
Tina

Prebrala sem Moje bregače – Tone Kuntner. Toplo priporočam!

Tu in tam mehka, tu in tam ostra, družbeno in osebno kritična lirika, pesmi berljive in ne predolge. Prava poslastica za ljubitelje poezije!

K.

Mehka? Ostra? Družbeno in osebno kritična? Berljiva? Vse to? Kaj ta zbirka ni nič domačijska? Ej, ej, je to mogoče?

Hvala za to dodatno opredelitev. Sem mislila, da tu priporočamo in komentiramo, ne pa se gremo literarno teorijo in posmehljivo dopolnjujemo orise drugih avtorjev. Moja zmota pač.

K.

Kerstin, nič nimam proti tebi in veseli me, da ti je zbirka všeč. Jaz pa Kuntnerja preprosto ne prenesem. In mislim, da je tem forumu dovoljeno tudi kritizirati. Pa brez zamere …

Pri nas se vsake toliko v dvigalu pojavi listek s kakšnim odlomkom (morda celo pesmijo, ne poznam dovolj, da bi vedela) – napisanih par vrstic, zraven avtor. Neverjetno, kako polepša dan. 🙂

Seveda je dovoljeno, vendar ne članov foruma :), temveč literaturo. 🙂

Tega, da si zbirko označil za domačijsko, pa ne razumem kot kritiko. Čeprav se mi zdi, da razumem, kaj si s tem hotel povedati (zdaj, ko si odgovoril).

Sama cenim poezijo, ki zahteva izbirčnega bralca, pa tudi tisto, ki lahko doseže malo širše kroge in še vseeno ni ‘plaža’. In Bregače so po moje v tej kategoriji. Seveda pa nimam nič proti nasprotnemu mnenju.

Lp,
K.