kaj pa odložite
Uf, pri meni je seznam odloženih knjig bistveno daljši kot prebranih. Nekatere sicer upam, da so odložene le za nekaj časa, ampak zaenkrat nič ne kaže:
– Boll: Klovnovi pogledi,
– Kundera: Neznosna lahkost bivanja,
– Dostojevski: Bratje Karamazovi, Zločin in kazen (oboje prebrala vsaj do 200. strani, potem pa obupala),
– Žena francoskega poročnika…
Pa kup šunda (kakšna Donna Leon, pa ta druga knjiga od avtorja kriminalke Karambol…, Sparks: Trije tedni z mojim bratom sploh nisem začela oz. sem nehala na tretji strani), pa kakšne self-help books (npr. Popoln ljubimec, pa od Gostečnika Poskusiva znova).
V svojo obrambo naj povem, da vsaki knjigi dam priložnost in preberem vsaj 50 strani, nekatere preberem celo več kot do polovice, preden obupam oziroma jo za “nekaj časa odložim”.
Sem že pisala….
Najolj obupna in neprebavljiva knjiga je definitvno RUDI ŠELIGO: IZGUBLJENI SVEŽENJ.
Pri tej knjigi se pa res vprašaš kaj je blo narobe s pisateljem, da jo je sploh napisal. Blodnjak sanj, misli, samogovorov… in po dveh straneh ne veš več o čem se gre zgodba.
NIKOLI je ne bi prebrala do konca če je ne bi MORALA (pač faks, sem morala narediti seminarsko iz te knjige). O ti katastrofa… Drugače ful rada berem, kar požiram knjige 8sem prebrala tudi 1000 strani v samo 3 dneh), ampak to knjigo (400 strani) pa sem brala od januarja pa vse do konca maja.
MUKA!!!!!!!!
Heh, ni vse za vsakogar – menda sem prebrala (in to brez večjih muk)večino knjig, ki jih je treba pogoltniti na primerjalni književnosti, ampak Tolstoj je zame še vedno avtor, ki ga ne morem brati – in pika. Pa sem tako rekoč “profesionalna bralka”. Po drugi strani sem Mojstra in Margareto prebrala večkrat, Pločevinasti boben tudi … To, da nekaj spada v “kanon” in je kakovostno, pač še ne pomeni, da je za vsakogar.
Zadnje, kar se spomnim in kar sem brala (oz. začela brati) tudi po priporočilih s tega foruma:
Lance Armstrong – Ne gre samo za kolo (obupen stil pisanja, nakladanje v stilu “kr neki” in obupen prevod, poln slovničnih napak – skratka sem mnenja, naj Armstrong raje še naprej goni bicikel, pisanje knjig pa naj prepusti drugim)
in pa Ljubezen v času kolere (pozabila avtorja) – prebrala do 50. strani, pa se še vedno ni nič pametnega zgodilo, potem pa sem obupala.
No, zanimivo, ampak Tolstoj in Dostojevski sta mi bila pa svoje čase všeč. :)) Zadnja leta mi sicer “težke” knjige ne sedejo več tako kot včasih, moram spet za pokušino kakšno v roke vzet. :))