Ravno danes končala. UH! Kakšna poslastica za začetek leta. Ravno prav vsega – ljubezni in kriminalke, moraš pa biti z glavo zraven, ker se med seboj liki zelo prepletajo. Zgodba kot namazana, nič v njej ni odveč (meni se ni vlekla) in prav vse se lepo steče v konec, ki je ob vsej žalosti kar pravi. Kapo dol za prevod. Hahljala sem se ob Ferminovih izjavah (a če bi avtor v njih še čisto malo pretiraval, bi že imela občutek, da se je preveč trudil), dialogi med njim in Danielom so tudi sila simpatični. Kakšen fin občutek po dobri knjigi.

Končala v lanskem letu začeto Jonathan Franzen: Svoboda. Kljub nekaterim kritikam me je pritegnila prav tako kot pred leti Popravki. Verjetno eden izmed vrhuncev mojega letošnjega bralskega leta.
Za predah sem si zaželela eno lahkotno kriminalko in izbrala Tess Gerritsen: Skrivnost zapuščenega vrta. Sicer sem jo prebrala do konca, a ojoj, ojoj – predvidljivo, pocukrano… Nikakor po mojem okusu.