Kaj naj si mislim o moškem?
Spoznala sva se na netu, dolgi, res dolgi klepeti, vse krasno, podobni okusi, podobna razmišljanja…ves čas poudarja, da je tole nevarno… (brez skrbi, nisem tako naivna, da ne bi sprejela tega kot morebitno taktiko)…srečala sva se parkrat na pijači, spet ure klepeta, branje misli…..ko me objame, čutim, da mu ni vseeno….potem pa predlaga, da bi bila manj na klepetu, ker drugače bova prehitro skurila privlačnost.
???
kaj razmišlja moški, ki razmišlja tako? Nič jasno.
Ni, ločen je. Na telefon odgovori normalno, brez skrivanja, tudi sicer je precej iskren (seveda z rezervo) o svojem življenju, nikoli ga še nisem dobila na zapletanju ali laži. Ni obljub, nasprotno, prej strah, da me zgubi (spet taktika?) Res ima doma komplicirano situacijo, zaradi katere ga je, kot pravi, strah začeti karkoli novega, raje bi jo prej poštimal. Želja je, volje ni?
Kaj razmišlja, ne vem, lahko pa ugibam. Zdi se, kot da mu je všeč to, kar se mu zdaj dogaja s teboj. Njegove pretekle izkušnje pa morda kažejo da, ko enkrat tele začetne faze minejo, ko se med poliže, nekako izgubi interes oziroma se ne znajde več. Morda pa so se v preteklosti celo punce umaknile in se tega boji. Ne zna iz tega naprej in to ga lahko straši, saj bi rad da traja. Ampak tega še ni očitno ni doživel. Kaj več pa ti bo moral sam povedat. Nekako se ne upa preveč zbližat.
Po napisanem sodeč, sta si prišla blizu, se veliko pogovarjata in kot si napisala – podobno razmišljata, skorajda dihata isti zrak:).
Samo nekaj mi ni jasno…zakaj se ne moreta pogovarjati o tej temi? Zakaj direktno ne govoriš o svojih strahovih, dvomih, prebliskih…Z NJIM? In zdaj je na konci celotno prijateljevanje, ker ti ni všeč njegov stavek? Spletkarjenje…
Od vseh napisanih besedah jo je od vsega “lepega” odvrnil zgolj en stavek in je izgubila zanimanje zanj, je polna dvomov?
Očitno ima on neko (čustveno) zavoro v sebi, se ne želi popolnoma predat in bi te raje imel “na špagci”, da bi te lahko imel v oblasti in ker je “prevroče” se je začel umikat…. :/
Ne gre samo za en stavek (tega sem pač izbrala med ostalimi), ampak za vzorec obnašanja. Nisem naivna in nisem od včeraj, običajno znam prebrati sporočila med vrsticami, ampak tu je pa moja sposobnost dešifriranja odpovedala. Ali je tako dober strateg, da ga ne prečitam, ali pa (bolj verjetno) je nekaj takega, kar piše On_.
Tako globoke zavore menda ostanejo…morda tvegam, da si prizadevam za zvezo, ki bo ves čas slonela na tem rahlem ravnovesju med “rad bi” in “ne morem/ne upam/ne želim”?
Pa ravno zdaj, ko sem mislila, da sem končno razumela premočrtno naravo moških, naletim na enega, ki postavlja na glavo to tezo 🙁
Forum je zaprt za komentiranje.