Kaj naj naredim z mamo?
Bolj “logično” je, da se odrasli otrok vrne nazaj domov, ker je to pri nas družbeno sprejemljivo, medtem ko občasno sprejeti starša na prenočevanje, ni! Poglejte v drugih deželah, ne v tako zaprti kot je Slovenija, kaj je bolj logično. Ponekod gredo otroci s trebuhom za kruhom že pri 16, in je jasno, da nazaj domov več ne bodo hodili, pa če bo treba pod mostom spat. To je stvar časti. Medtem ko jim je tudi jasno, da bodo del denarja pošiljali staršem in mlajšim sorojencem. Ker jim je to “logično”. Pa če starš ne bo imel kam, je tudi logično, da ga bo sprejel pri sebi doma.
Naša zahodnjaški družbi pa je ta logika tuja. Star človek je dober, dokler lahko pomaga, potem je samo še breme, tudi če gre za tvojega lastnega starša. Umira in hira nekje daleč v domu upokojencev, če ga lahko uporabimo, da nam pazi otroke, okej, če ne, ga ne rabimo gledat… iz tega se je izcimilo tudi to, o čemer pišete, da je torej “logično”, da se odrasli luzerski otrok lahko vedno vrne nazaj domov, medtem ko se obnemogli starš naj kar sam znajde (vse ostalo je čustveno izsiljevanje). To “logičnost” smo si očitno sami priborili. Pa ne vem, če nam je ravno v čast. Spodbuja namreč dolgo odvisnost odraslih otrok od staršev, nesamostojnost, egoizem in nestrpnost. In na drugi strani žalostno hiranje ostarelih, ki jih nihče več ne povoha in ki vsem predstavljajo le breme. Aleluja!
[/quote]
Podpis.
Po napisanem sodeč avtoričina mama ne misli it stran od moža, ampak rabi samo malo odklopa. Če mama ne bi imela kam it, bi ji sigurno pomagala. A na žalost marsikater tak ne naredi koraka. Jamranje, biti v vlogi žrtve, celo jok, potem se pa vrne. Te osebe so odvisne od tega odnosa. Psihiater je zelo dober nasvet, ker se bo sama zelo težko izvila iz tega.
Postavit je treba mejo, ja lahko pride, če res misli kaj ukrenit. Lahko tudi pride na skupno dtuženje, takrat ko ustreza obema. Da pa hodi samo jamrat pa ne hvala. To bi jaz rekla tudi svojemu otroku, potem ko bi že 10 poslušala isto zgodbo, spremenilo se ni pa nič.
Bolj “logično” je, da se odrasli otrok vrne nazaj domov, ker je to pri nas družbeno sprejemljivo, medtem ko občasno sprejeti starša na prenočevanje, ni! Poglejte v drugih deželah, ne v tako zaprti kot je Slovenija, kaj je bolj logično. Ponekod gredo otroci s trebuhom za kruhom že pri 16, in je jasno, da nazaj domov več ne bodo hodili, pa če bo treba pod mostom spat. To je stvar časti. Medtem ko jim je tudi jasno, da bodo del denarja pošiljali staršem in mlajšim sorojencem. Ker jim je to “logično”. Pa če starš ne bo imel kam, je tudi logično, da ga bo sprejel pri sebi doma.
Naša zahodnjaški družbi pa je ta logika tuja. Star človek je dober, dokler lahko pomaga, potem je samo še breme, tudi če gre za tvojega lastnega starša. Umira in hira nekje daleč v domu upokojencev, če ga lahko uporabimo, da nam pazi otroke, okej, če ne, ga ne rabimo gledat… iz tega se je izcimilo tudi to, o čemer pišete, da je torej “logično”, da se odrasli luzerski otrok lahko vedno vrne nazaj domov, medtem ko se obnemogli starš naj kar sam znajde (vse ostalo je čustveno izsiljevanje). To “logičnost” smo si očitno sami priborili. Pa ne vem, če nam je ravno v čast. Spodbuja namreč dolgo odvisnost odraslih otrok od staršev, nesamostojnost, egoizem in nestrpnost. In na drugi strani žalostno hiranje ostarelih, ki jih nihče več ne povoha in ki vsem predstavljajo le breme. Aleluja!
[/quote]
mikimiška, te logičnosti si sami nismo priborili. Vsiljevana nam je, in to že tako dolgo, da ste že pozabili od kdaj. Obstaja namreč plan upravljanja z množicami, cilj pa je, uničiti največjo maso ljudi. Najbolj efektivna metoda pa je, uničevati osnovno celico bivanja= družino,= kjer se prepirata dva tretji dobiček ima. S poudarkom na dobiček.
Razni dso-ji in ostale pravnosocialne prakse demokratičnih držav so tako le pretveza zla, da mu množice nasedajo.
mikimiška, te logičnosti si sami nismo priborili. Vsiljevana nam je, in to že tako dolgo, da ste že pozabili od kdaj. Obstaja namreč plan upravljanja z množicami, cilj pa je, uničiti največjo maso ljudi. Najbolj efektivna metoda pa je, uničevati osnovno celico bivanja= družino,= kjer se prepirata dva tretji dobiček ima. S poudarkom na dobiček.
Razni dso-ji in ostale pravnosocialne prakse demokratičnih držav so tako le pretveza zla, da mu množice nasedajo.
[/quote]
Pa še nekaj: nikoli v zgodovinin človeštva ženske niste bile tako zasužnjene kot v zadnjem stoletju. Pod pretvezo emancipacije vam je bila dana moč v družbi, s točno določenim namenom; da jo boste uničile, ker upravljalci množic natančno vedo kako izkoristiti vašo hibo= prirojeno vam je čustvovanje.
Jap, logika v Sloveniji je rahlo izkrivljena. Pri nas je tudi logično, da ti bo starš pomagal pri nakupu nepremičnine, logično je da pobereš “dediščino” od staršev še preden umrejo. Po nedavnem pisarjenju tukaj je tudi marsikateremu odraslemu z družino logično, da mu starš plača dopust.:))
Dejansko je treba oditi malo po svetu in videti, da ta naša logika drugod ne deluje. Pa ne govorim samo o nerazvitih predelih sveta. Ko že tako opevate skandinavske dežele, tam takega zajedanja v starše, njihovo premoženje, njihov prosti čas… ne poznajo. To je pravzaprav značilnost dežel bivše Juge, balkanska miselnost.
Pri nas vlada odrabi in odvrzi filozofija glede staršev. Žal.
Za tiste, ki svetujete, da naj moškega pripelje ali spi na enojni postelji- ne vem ali se hecate ali ste resni, vendar, če je ta tako posesivna in omejujoča do hčere (sinček je nekaj drugega), potem zelo dvomim, da je avtorica smela kdaj koga domov pripeljati.
Kar sem prepričana, da je tudi eden izmed razlogov zakaj si v veliki hiši ni naredila “stanovanja” ali smela njihovega uporabljati ali so uporabljati z bratom, ali iti s mom v najem. Pri 30ih si že stara roba za družino ustvarjati in če ji stara takole visi, je lahko tudi ozadje, da ji želi preprečiti družino, ker stare, samske tetke brez otrok crknejo za svoje starše.
Ne vem ali je to situacija pri avtorici (ker tega ali nasprotnega ni izrecno napisala) sem pa že velikokrat videla pri drugih in seveda moja NOM starša nenehno dopovedovala na 1001 način.
In
To ni res – družbena norma se razvije glede na okoliščine in zgodovino – še muha premisli kam izleže jajca. Če živiš v okolju, kjer dostojna penzija obstaja se smatra, da je ostareli starš preskrbljen, če živiš v okolju, kjer je lakota, je normalno, da so otroci podhranjeni, to da zaprvljaš za luksuz, medtem ko je otrok lačen pa je zloraba, egoizem in sadizem! Ostareli z 1k penzije, dobrim avtom in lastniško vilo ni ranljivejši od svojega otroka na minimalcu za določen čas s katerim še kredita ne more dobiti (z ali brez otrok) – tu se spodobi pomagati in ne še dodatno obremenjevati!
Kar se pa skandinavsko-balkanskih mentalitet tiče pa so vse po kopitu, da 1) starš pomaga otroku bolj kot otrok njim in 2) da je pomoč vzajemna. Tudi pri latinsko-balkanskem “pošiljanju denarja družini” prideš na vrsto (tako kot pri zavarovanju). Pošiljaš denar, si zlomiš nogo ga pošljejo tebi. Noben sistem (razen od starša otroku) ne more biti enosmeren!
Če mama ne bi imela kam it, ali bi finančno težko zmogla na svojem, tako kot v primerih otrok, ki se vrnejo k staršem, bi jo brez problema sprejela pod streho in ji pomagala. V tem primeru pa ima mama svojo hišo, stanovanje ali karkoli že. Zato to ni isto. Potrebuje pogovor? Ni problema. Potrebuje nasvet? Ni problema. Da se bo pa vselila k meni, ne, to ne gre. In pravzaprav niti ni lepo od nje, da hčerki nabija čez očeta. On je njen oče in ga ima rada, zato naj mama najde koga drugega, da bo pri njem pljuvala čez svoj nesrečen zakon. Hčerka ni pravi naslov za to.
Podpišem !
Ko sem bila jaz majhna, so naši starši pomagali svojim staršem in jim lepšali življenje na vse možne načine. Iz hvaležnosti.
Po letu 91 se je pa balkansko : sine moj, sunce moje, jedino moje sve ću da ti dam, srce da si izvadim i dam ga za tebe…. zavleklo tudi v tukajšnje do takrat zdrave družinske odnose.
To je tako, prav je da veš in se zavaruješ vnaprej.
Mama je prispevala nekaj in to ji daje pravico, da pri sebi opravičuje to,
da je ona kupila stanovanje. Tudi naokoli bo začela govoriti, da ti je kupila stanovanje, bratu bo šenkala, v tvojega se bo vgnezdila.
Zato tole čimprej razčisti.
Ali ji vrni denar, ali ji daj jasno vedeti, da si stanovanje kupila ti in je tvoje. Za obiske naj se najavi.
Tudi sama se hčeri najavim, ne ždiva v stanovanju in veselo pohajkujeva. Povabi me, da prespim, toda vedno prespim doma, ker je najlepše v moji domači postelji.
Torej meje.
Saj nima ključa?
najbolj mi je v oči padel stavek – od nekdaj sem njen rešitelj.
Tvoja mama nima moža, saj se očitno s tvojim očetom ne razume, ga ne spoštuje in ga nima za partnerja. Čustveno se je obesila nate, očitno se tvoj brat ni pustil tako ali pa so bili kakšni drugi razlogi zadaj. Če se je ne boš predvsem mentalno in čustveno losala, ti bo do konca uničila življenje. To niso heci, poznam preveč takih primerov. Glede na to, da imaš že 30 let in si še samska, je zadnji čas, da si poiščeš neko psihoterapijo, da se rešiš domačih vzorcev, ki so vse prej kot zdravi. Ko boš to naredila, se boš naučila tudi, kako mami postaviti meje.
In ja, vso pravico imaš zaživeti zase, pa tistih 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} gor ali dol. Sploh glede na to, da je brat dobil celo stanovanje zastonj. Opazuj brata, tudi on ti lahko s svojim vedenjem pomaga, da se naučiš, kako z mamo vzpostaviti zdravo distanco.
Joj, joj, pa mama ni vsaka teta. Mama je mama in to samo ena. Jaz sem mojo mamo ob koncu na rokah nosila in vsak dan prosila, naj mi ne umre. Oh, kaj bi dala, da bi jo še imela, ne pa da je odšla mnogo prezgodaj.
Še v času njenega življenja je bila vsaki dan pri meni, mi pomagala, se z menoj pogovarjala, pazila moje otroke. Kadarkoli sem jo potrebovala, je bila pri roki.
Le kako lahko mami obrneš hrbet?
Karma bo naredila svoje. Že dokaj kmalu. Vse se vrne.
Taki ozkogledni in nazadnjaški pogledi samo dodatno prispevajo, če že ne vodijo “sodobno” civilizacijo v propad. Samo umetno ustvarjene družbene norme nam govorijo, da nekaj “moramo” narediti pri določenih letih, če nekateri ljudje ne bi presegli tega, bi bili konstantno v razočaranju in agoniji. Z razvojem družbe imamo dejansko izbiro, kdaj in kako si želimo ustvariti življenje. Zato predalčkanje in obsojanje človeka, ker ni naredil nekaj “pravočasno”, po lastnem subjektivnem mnenju ni potrebno oz. je nizkotno.
Po vrhu vsega ne veš kaj se je z osebo dogajalo v preteklosti in kakšne vse udarce življenja je prejemala. Predvsem pa je to, da mama hodi k njej v stanovanje patološko in je neprimerno vdiranje v zasebnost druge osebe, ki je popolnoma odrasla in samostojna. Če je mama mislila, da si je z vložkom denarja za nakup stanovanja priborila pravico do poseganja in urejanja človekovega življenjskega okolja, je to skrajno iztirjen namen. Kakorkoli mora kot samostojna oseba v prvi vrsti poskrbeti za svoje probleme in nima s tem pravice obremenjevati drugih ljudi, če s tem posegajo v notranji mir druge osebne (vsekakor ni važno ali je to sorodnik ali prijatelj, saj je vsak posameznik posamezna entiteta).
Razmišljujoč, 21.07.2021 ob 10:27
Taki ozkogledni in nazadnjaški pogledi samo dodatno prispevajo, če že ne vodijo “sodobno” civilizacijo v propad. Samo umetno ustvarjene družbene norme nam govorijo, da nekaj “moramo” narediti pri določenih letih, če nekateri ljudje ne bi presegli tega, bi bili konstantno v razočaranju in agoniji. Z razvojem družbe imamo dejansko izbiro, kdaj in kako si želimo ustvariti življenje. Zato predalčkanje in obsojanje človeka, ker ni naredil nekaj “pravočasno”, po lastnem subjektivnem mnenju ni potrebno oz. je nizkotno.
Po vrhu vsega ne veš kaj se je z osebo dogajalo v preteklosti in kakšne vse udarce življenja je prejemala. Predvsem pa je to, da mama hodi k njej v stanovanje patološko in je neprimerno vdiranje v zasebnost druge osebe, ki je popolnoma odrasla in samostojna. Če je mama mislila, da si je z vložkom denarja za nakup stanovanja priborila pravico do poseganja in urejanja človekovega življenjskega okolja, je to skrajno iztirjen namen. Kakorkoli mora kot samostojna oseba v prvi vrsti poskrbeti za svoje probleme in nima s tem pravice obremenjevati drugih ljudi, če s tem posegajo v notranji mir druge osebne (vsekakor ni važno ali je to sorodnik ali prijatelj, saj je vsak posameznik posamezna entiteta).
Objava se nanaša na odgovor takoimenovanega “vagabunda”
ti ni Slovenska, 03.07.2020 ob 06:19
Imaš prav. To izkrivljeno razmišljanja je mnogokrat opaziti tu gor.
Ampak to nikakor ni slovensko razmišljanje.
To je čisto balkansko, turško razmišljanje.
V normalnih slovenskih družinah še obstaja spoštovanje in ljubezen do staršev.
Točno tako! Čisti balkanizem in balkanski odnos.
Tam starši to celo vzpodbujajo in se gredo neko herojsko samožrtvovanje. Opičja ljubezen.
Forum je zaprt za komentiranje.