Kaj naj naredim z mamo?

Pred kakšnim letom sem kupila stanovanje, nek delez tud s kreditom. Do takrat sem živela pri starših. Komaj sem čakala, da lahko grem živet zase. Te sanje sem tud doživela za kratek čas. Dokler mama ni začela prihajati k meni v novo stanovanje vedno bolj pogosto. Že prej sta se z očetom kregala, no, to je bil takrat še dodaten razlog, da sem želela čimrej zase. Sedaj pa mama hodi k meni, želi, da pri meni tudi prespi kak dan in mi jamra čez očeta, kako je nemogoč. Ko sem ji rekla, da ne bo mogla tako, začne z izjavami, da mi je prispevala nekaj denarja pri nakupu stanovanja (10%) in da sem lahko do 30 leta zivela pri njima ter s tem da vedet, da sem ji sedaj nekako dolžna. Ne vem več, kaj naj naredim. Komaj se želim osamosvojit, že spet ne morem. Medtem, ko brat živi na njo pisanem stanovanju, pa nikoli ne gre k njemu. Ze od nekdaj sem jaz njen resitelj, vsaj obcutek imam tak. Ne recem, mi je stala ob strani, financno pomagala, podpirala, za to sem ji hvalezna. A sem res tako grozna hci in nehvalezna? Bi ji vi pustili, da se naseli v vase stanovanje, nekje pa velika hisa in stanovanje, oboje pisano na njo?

Ni šans, in tudi za ceno zamere boš morala takoj postavit stvari na svoje mesto.
Če se starša ne razumeta, naj se ločita in prodata hišo, pa vsak na svoje. Ti nimaš nič pri tem! Če si ji dala ključ, zamenjaj ključavnico. Če kliče, da bo prišla, nimaš časa. Če se naslika na vratih, ravno odhajaš ven.
Postavi količke, sicer boš nastradala.

Si sama in nimaš otrok in zato hodi k tebi. Če bi bila ti z družino kot vsaka normalna punca pri teh letih, ne bi mama hodila k tebi spat.
Postavi svoje življenje v red in ne krivi mamo zato, da si takole nesposobno pogrnila kot ženska.

Se strinjam z napisanim. Pri tem ji jasno povej da imaš oba starša enako rada in da ne misliš poslušat to govorjenje o očetu. Naj si najdeta strokovno pomoč ali pa se ločita.
Povej ji tudi da darilo denarja za stanovanje ni vključevalo psihiatričnega svetovanja in občasnih prenočitev kateregakoli od staršev. Zato se s tem ne strinjaš, si jima pa pripravljena vrnit denar, da bo mir.

Če si pametna se jo boš losala čim prej. Ne se pustit izsiljevati. In zakaj ne gre bratu, ki živi v njenem stanovanju? To jo vprašaj. Vprašaj jo zakaj se ne loči, prodata nepremičnino in živita vsak svoje življenje ločeno, če je res tako hudo. Če si pametna ne boš kontejner za odlaganje njenih problemov.

Kaj narediti ne vem, razumem pa te. Doma imam takšna problematična starša – non-stop prepiri, drame, ukazovanja in maščevanja, otrok lastnina, vse je njuno ali pa nimam pravice imeti. Zdaleč nisi slaba ali nezadostna hči, če že nič drugega: imela sta (vsaj) hišo in stanovanje, do 30 si morala biti “njun otrok” zdaj pa si še tvoje stanovanje lastninita zaradi 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}. Saj se najde kakšen primer, kjer je to opravičeno, in razvajeni osebki, ki pametujejo, da se službe in stanovanja kar tako iz zadnjice potegnejo ampak bodimo realni – če sta imela stanovanje odveč bi ti ga lahko dala vsaj v souporabo z bratom, ali pa njemu “zaračunala”. Poleg tega, da bi bilo najdostojneje, da bi starša šla v stanovanje, vidva z bratom pa si razdelila hišo!
Spremeniti ju ne moreš, vtikala se bosta v vse pa še stopnjevala, naslednjič ko si v takšni čustveni stiski ti predlagam, da si narediš objektivni pregled dogodkov, obrneš perspektivo in oceniš v 3.osebi (in ker se sliši komplicirano):
*Mama je prišla k meni v moje stanovanje živeti, ker se je skregala z atom, ni ji mar za moje obveznosti/čas/načrte, zdaj jo moram ure poslušati kako je uboga zaradi njenih 30let trajajočih bedarij, ki bi jih rešila v 30sekundah, če bi hotela, zraven pa mi še očita, da sem ji dolžna ker sem se ji rodila in sem slab/nezadosten otrok, če ji nisem hvaležna za obremenjevanje.
*če bi jaz prišla objokana domov in se ure pritoževati nad svojim partnerjem, ko njej ne bi odgovarjalo in ji očitala, da je slaba mati, če ni vesela – kaj bi se zgodilo. Verjetno bi mi vsaj rekla naj grem domov spat!
*Kaj si družba misli o človeku, ki drugemu jemlje prigarano stanovanje na račun 10{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} – že čez bankirje se vsi pritožujejo, če zarubi dom na račun neplačanega kredita? Ali pa o finančno preskrbljeni mami, ki se pritožuje, da je otrok breme, ker mora jesti – še vodja sirotišnice si tega ne drzne reci. Vsak zna povedati, da je starševstvo dosmrtna odločitev, odgovornost in dolžnost, ne obratno! Enakopravnost pred zakonom je človekova pravica – enakopravnost med sorojenci pred starši bi morala biti samoumevna! Kakšna krivica pa je to, da da mati enemu otroku stanovanje, drugemu pa ga jemlje!

Malo mnogo sem se razpisala – če kaj ne velja zate in tvojo družino, se opravičujem in sklicujemo na skope informacije.
Na kratko: te dogodke poskusi objektivno gledati iz druge perspektive, ni nezadostnih otrok – samo slabi starši, pa mogoče si malo poglej dinamiko v družini z narcističnimi starši, če bi se kaj razjasnilo.

Lp in veliko sreče pri iskanju svobode.

Si sama in nimaš otrok in zato hodi k tebi. Če bi bila ti z družino kot vsaka normalna punca pri teh letih, ne bi mama hodila k tebi spat.
Postavi svoje življenje v red in ne krivi mamo zato, da si takole nesposobno pogrnila kot ženska.
[/quote]

Ne vem, če imajo otroci kakšno vezo pri tem. Mogoče jih bo imela kasneje in ima še čas, nič ni zakoličeno, sicer je to njena osebna odločitev in ne odločitev njenih staršev. Mama k njenemu bratu ne hodi, k njej pa. Tukaj gre za neko posesivno navezanost mame na hčerko, ki gotovo ni dobro pri osamosvajanju. Starši morajo enkrat pretrgat popkovino s svojimi otroci in sprejeti dejstvo, da odraščajo in se osamosvajajo ter da je vse to del naravnega cikla.

Ne pusti si krivde nabijat. Vrni ji še tistih 10 {04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465}, glede ostalega pa povej, da ji nisi dolžna, ker se je ona odločila, da bo tebe rodila in vzdrževala, ne ti njo. Tvoje dolžnosti do nje se bodo začele, ko bo stara in ne bo mogla skrbeti zase, tako je zakonsko. Zdaj se pa ne pusti buzerirat, ker ne boš imela nič od življenja.

Svetovala ti bom tako, kot sem prijatelju, ki mu je že poročen otrok hodil jokat domov po zakonskem prepiru: obrni jo na vratih, ker se zakonski prepiri rešujejo doma, ne pri sosedih. Če pa ni več česa rešiti, pa tudi ni prestara za nov začetek brez očeta.

Si sama in nimaš otrok in zato hodi k tebi. Če bi bila ti z družino kot vsaka normalna punca pri teh letih, ne bi mama hodila k tebi spat.
Postavi svoje življenje v red in ne krivi mamo zato, da si takole nesposobno pogrnila kot ženska.
[/quote]

Precej dobra izbira besed… nesposobno pogrnila kot zenska… sklepam da niste ravno zadovoljen v zivljenju niti pretirano izobrazen. Me pa veseli da obstajajo taki moski, ki postavijo standard kaj zenske nocemo. Tudi to je koristno. Zal ste precej pogrnili kot clovek. Vsaj nekaj. Upam samo da ste pogrnili se pri razmnozevanju ker imamo dovolj zabitih kretenov. Pa s tem sem se prijazna.
P.s. Ni punca, je zenska. povprecna starost za prvega otroka je 30, torej je kot ostale normalne zenske. Poleg tega pa niti ni vasa stvar ker sprasuje ljudi, ki so sposobni treznega razmisljanja in se jim ekran ne lepi od mocefita.

Naredi pri mami red. Vcasih nimajo meje. Si njen otrok, zelela te je met, zal je danes tako da pred 30im ne mores stran. Pa se to ce mas sreco. Tako da dolzna ji nisi nic vec kot to da poskrbis za druzino ko sama ne more poskrbet zase. Sedaj pac lahko. Gre za muhe, ne realno stisko. Potuha si ji in tudi pomagas se ji izognit resitvi problema. To pa ni OK. Kar bodi jasna, ampak spostljiva. Se vedno je tvoja mama. Razmisljas prav in nas sploh ne potebujes. Ves tocno kaj nardit.

Lubica zlata, mami napiši poslovilno pismo, od takrat naprej naj bo zate pokojna.

Še en ozkoglednež. Kdo ste vi, da lahko govorite ljudem, kako se živi in postavljate norme, medtem ko ne poznate celotne zgodbe.
Lp Ladica

Prosi enega 2m 150kg prijatelja, da jo parkrat pričaka nag, jo ploskne po riti, prime za joške pa ji reče “dobra boš za trojčka!”
Še boljše bi bilo, če bi jo vsakokrat pričakal drug.

Dobro, tako ekstremno ni treba, ampak ja. Na vratih jo obrni ene 2x.. Pač ravno odhajaš v trgovino. Ali pa greš na kavo k prijateljici… karkoli.

Mogoče ji potem kapne, da ne more kar naprej prihajat k tebi.

Verjetno dobro ve, da bi jo brat hitro prekinil, če bi šla jokat k njem, zato pa hodi k tebi.

Pa za finto ji enkrat reči, da jo podpiraš, če se bo ločila in glej njen izraz. Gotovo bo vsa zaprepadena ‘da to se pa ne dela’. Je potem še starga kova. Ampak to pomeni, da bolje ne bo nikoli, ker se bosta starša raje prepirala kot stvari zgladila ali celo resno razmišljala o razhodu…

Zanimivi odgovori. V stilu od-je-bi mater, naj te pusti pri miru. Ona pravi, da ji je ves čas stala ob strani, po svojih močeh pomagala pri stanovanju. Do 30. leta je bila doma!! Zakaj k bratu ne hodi? Mogoče je brat poročen, z otroki, mogoče je avtorica samska in ima možnost pri njej prenočiti.
Zanimivo, kako so starši hitro breme za otroke. So jo pedenali veliko dlje kot naj bi jo, ampak ko naj bi nekako poskrbela za mamo, ji je to izrazito odveč. Koliko odraslih otrok poznam, ki so se ločili in prišli nazaj k staršem- pa ne sami, ampak z otroki. Ker je v najem iti predrago. Tega je zelo veliko. Kaj pa ko starši potrebujejo tovrstno pomoč? Samo občasno. Itak da ne, ni variante, pokazat kje so meje in mater na vratih obrnit.
Kako bi pa govorili, če bi tukaj pisala ženska, ki bi šla stran od tipa, in ji mati pove, da nima vstopa nazaj k njej in naj se znajde? Čeprav ima odveč sobo, kjer bi hči lahko bila. No, da slišim, kakšni bi bili odgovori. Velika večina: mati je egoistka, komu pa boš pomagal, če ne otroku, kako je to mogoče, to ni mati….

Kakšna dvojna merila imate!

Jaz ne bi šla nikoli nazaj k staršem, raje crknem pod mostom! To kar se dogaja pri avtorici, je tipično čustveno izsiljevanje. Mama mora odrastit in jaz kot mama tudi pričakujem, da ko enkrat odrasel otrok gre od doma, je to to, nič več nazaj. Najdeš si sostanovalca, bivalno enoto, varno hišo, znajdi se, ker ko enkrat prijokcaš nazaj, bo to stalnica.

Tale mama ima hišo in stanovanje pa rine h hčerki in jo izsiljuje, manipulira s čustvi namesto da bi šla k psihiatru in se v red spravila. Vbijanje slabe vesti, krivde s strani mame sem prevečkrat doživela in vsem sotrpinkam želim, da se tega osvobodijo, ker to ni normalmo, niti zdravo! Treba je vzpostavit čustveno distanco, da vidiš celotno sliko.

Mešaš jabolka in hruške.
V rojstni hiši ima ponavadi še vsak odrasel “otrok” še vsaj kakšno svojo sobo, ki jo je prej imel kot otrok in je nekako bolj logično, da se lahko vrne, če nekje zagusti. Medtem, ko dvomim, da je avtorica šla kupovat večsobno stanovanje, kjer je namensko ena soba za mamo, da ji bo tam bivakirala, ampak je hotela iti na svoje in biti sama. Iz te zgodbe je tudi popolnoma jasno, da ji mati hodi zgolj težit, ker se z možem ne razume. Ampak to so stvari, ki bi jih morala z njim rešit ali se ločit, ne pa da otroka bremeni.

Mama se ne ločuje in ima lastno streho nad glavo. Mama samo beži in v takem primeru je ponujanje sobe samo škodljiva potuha. Velja tudi v obratni smeri, če to počnejo starši. Izjema je nasilje.

Mama se ne ločuje in ima lastno streho nad glavo. Mama samo beži in v takem primeru je ponujanje sobe samo škodljiva potuha. Velja tudi v obratni smeri, če to počnejo starši. Izjema je nasilje.
[/quote]

Ja, no, saj imaš polno mladih, ki se tudi ne ločujejo, samo pridejo k mami nazaj, ker “ne morejo več z njim”, potem pa spet nazaj, pa čez nekaj tednov spet k mami itd. itd. Okej, če si striktna, in je tudi to zade škodljiva potuha, potem okej. Si načelen človek in tako to je.
Ampak tukaj gre kot pravi avtorica točno za to- nasilje. Lahko je verbalno, lahko tudi fizično, kaj pa ona ve, glede na to, da je ni več tam. Mislim, da ni rešitev vreči mamo ven, pač pa poskušat urediti situacijo in materi pomagat, da se iz tega izkoplje. Zdaj pač ona rabi njeno pomoč, prej je pa avtorica mamino.

Mešaš jabolka in hruške.
V rojstni hiši ima ponavadi še vsak odrasel “otrok” še vsaj kakšno svojo sobo, ki jo je prej imel kot otrok in je nekako bolj logično, da se lahko vrne, če nekje zagusti. Medtem, ko dvomim, da je avtorica šla kupovat večsobno stanovanje, kjer je namensko ena soba za mamo, da ji bo tam bivakirala, ampak je hotela iti na svoje in biti sama. Iz te zgodbe je tudi popolnoma jasno, da ji mati hodi zgolj težit, ker se z možem ne razume. Ampak to so stvari, ki bi jih morala z njim rešit ali se ločit, ne pa da otroka bremeni.
[/quote]

Aja, mešam jabolka in hruške? A ni tako, da ko je otrok odrasel, je odrasel. Tudi če ima res svojo sobo, a je torej samoumevno, da odrasli otrok lahko pride nazaj v svojo sobo, kadar si zaželi? In je to čisto logično. Čeprav sta starša zdaj to sobo namenila, kaj pa vem, za fitnes, ali pa za oddajo, knjižnico, karkoli pač. In sta se starša oddahnila, da sta spet sama. IN JA, TUDI ONADVA HOČETA BITI KONČNO SPET SAMA! Ne da jim odrasli otrok z dvema mulcema pride na stara leta težit, tako da se ga nikoli ne bodo mogli odkrižat. A to je pa logično in normalno? Medtem ko je nudenje prenočišča tu in tam materi, ki se ne zna izkopati iz bede odnosa z očetom, pa nekaj nerazumljivega.
Kot pravim, DVOJNA MERILA!

Jaz ne bi šla nikoli nazaj k staršem, raje crknem pod mostom! To kar se dogaja pri avtorici, je tipično čustveno izsiljevanje. Mama mora odrastit in jaz kot mama tudi pričakujem, da ko enkrat odrasel otrok gre od doma, je to to, nič več nazaj. Najdeš si sostanovalca, bivalno enoto, varno hišo, znajdi se, ker ko enkrat prijokcaš nazaj, bo to stalnica.

Tale mama ima hišo in stanovanje pa rine h hčerki in jo izsiljuje, manipulira s čustvi namesto da bi šla k psihiatru in se v red spravila. Vbijanje slabe vesti, krivde s strani mame sem prevečkrat doživela in vsem sotrpinkam želim, da se tega osvobodijo, ker to ni normalmo, niti zdravo! Treba je vzpostavit čustveno distanco, da vidiš celotno sliko.
[/quote]

Okej, zastopim, si načelna. Tudi svojim otrokom bi jasno in glasno povedala, da naj si najdejo karkoli drugje, da pri 35+ nimajo več bivakiranja v tvoji hiši, ker si že oddelala svoje zanje. Svoji hčeri, ki bi te prosila če lahko pride nazaj domov, bi rekla naj neha s čustveno manipulacijo in da naj gre k psihiatru, da se v red spravi. Nima ti kaj vbijat slabe vesti!
Razumem! Nikakor nimaš dvojnih meril in bi v obeh primerih isto postopala.

Mešaš jabolka in hruške.
V rojstni hiši ima ponavadi še vsak odrasel “otrok” še vsaj kakšno svojo sobo, ki jo je prej imel kot otrok in je nekako bolj logično, da se lahko vrne, če nekje zagusti. Medtem, ko dvomim, da je avtorica šla kupovat večsobno stanovanje, kjer je namensko ena soba za mamo, da ji bo tam bivakirala, ampak je hotela iti na svoje in biti sama. Iz te zgodbe je tudi popolnoma jasno, da ji mati hodi zgolj težit, ker se z možem ne razume. Ampak to so stvari, ki bi jih morala z njim rešit ali se ločit, ne pa da otroka bremeni.
[/quote]

Bolj “logično” je, da se odrasli otrok vrne nazaj domov, ker je to pri nas družbeno sprejemljivo, medtem ko občasno sprejeti starša na prenočevanje, ni! Poglejte v drugih deželah, ne v tako zaprti kot je Slovenija, kaj je bolj logično. Ponekod gredo otroci s trebuhom za kruhom že pri 16, in je jasno, da nazaj domov več ne bodo hodili, pa če bo treba pod mostom spat. To je stvar časti. Medtem ko jim je tudi jasno, da bodo del denarja pošiljali staršem in mlajšim sorojencem. Ker jim je to “logično”. Pa če starš ne bo imel kam, je tudi logično, da ga bo sprejel pri sebi doma.
Naša zahodnjaški družbi pa je ta logika tuja. Star človek je dober, dokler lahko pomaga, potem je samo še breme, tudi če gre za tvojega lastnega starša. Umira in hira nekje daleč v domu upokojencev, če ga lahko uporabimo, da nam pazi otroke, okej, če ne, ga ne rabimo gledat… iz tega se je izcimilo tudi to, o čemer pišete, da je torej “logično”, da se odrasli luzerski otrok lahko vedno vrne nazaj domov, medtem ko se obnemogli starš naj kar sam znajde (vse ostalo je čustveno izsiljevanje). To “logičnost” smo si očitno sami priborili. Pa ne vem, če nam je ravno v čast. Spodbuja namreč dolgo odvisnost odraslih otrok od staršev, nesamostojnost, egoizem in nestrpnost. In na drugi strani žalostno hiranje ostarelih, ki jih nihče več ne povoha in ki vsem predstavljajo le breme. Aleluja!

Ok, vidim, da se je začelo obračanje zgodbic in podobno – mati te avtorice (v kolikor sem razumela), ne prihaja z modricami in polomljenimi zobmi sredi noči, ampak rit prinese, ko ji zapaše, začne šimfat, očitat, obremenjevati, kriviti in manipulirati, potem, ko svoj strup strese na hčeri (ker sinček, ki je njeno stanovanje dobil gratis pa rabi svoj mir), pa gre nazaj v svojo vilo k svojemu možu (in zelo verjetno tam pljuva po avtorici).
Solit se pejte vsi egoistični starši, ki se vidite v avtoričini mami – otrok ni nikoli dolžen staršu, ampak starš otroku!, tega kar pa (sem razumela, da) je avtorica napisala pa ni dolžan nihče od nikomur nad 5let!
Če so vam otroci odveč, bi pa hlače na riti obdržali! Nesramnost!
P.s.
Avtorica ima brata, ki je dobil mamino stanovanje, medtem ko si ga je sama morala kupiti pa še do takrat doma živeti – zakaj nihče ne reče, da se tudi sinček lahko z njo kaj ukvarja, če je imel profit, mami pa tako ranljiva!?!

Ja, no, saj imaš polno mladih, ki se tudi ne ločujejo, samo pridejo k mami nazaj, ker “ne morejo več z njim”, potem pa spet nazaj, pa čez nekaj tednov spet k mami itd. itd. Okej, če si striktna, in je tudi to zade škodljiva potuha, potem okej. Si načelen človek in tako to je.
Ampak tukaj gre kot pravi avtorica točno za to- nasilje. Lahko je verbalno, lahko tudi fizično, kaj pa ona ve, glede na to, da je ni več tam. Mislim, da ni rešitev vreči mamo ven, pač pa poskušat urediti situacijo in materi pomagat, da se iz tega izkoplje. Zdaj pač ona rabi njeno pomoč, prej je pa avtorica mamino.
[/quote]

Predvsem gre za čustveno izsiljevanje matere: 30 let si živela pri meni, prispevala sem nekaj malega za stanovanje.
Kot prvo: starši so dolžni otrokom nudit streho nad glavo, ko jim je niso dolžni več, lahko otroka počasi porivajo proč, na svoje, ali vsaj zahtevajo, da prispeva k stroškom (in tudi to je pravzaprav del vzgoje). Kot drugo, ne moreš potem na ta račun zahtevat “protiusluge” – to počnejo psihično nasilni in čustveno nezreli starši. Kot tretje, to nasilje si si ti gladko izmislila in iz uvodnega prispevka nikakor ne moreš sklepati, da je oče čustveno, verbalno nasilen. Mati šimfa čez njega – mogoče zato, ker ne pobira umazanih štunfov za seboj.

Pa, da ne bo pomote (ali pa si jo kakšen egoist izmislil) – tu ni govora o napol nepokretni ženski, ki prosi da se jo 1x na mesec pelje po nakupe, ker ne more nesti več kot 5 kg 5km, ali pa brezdomki, ki ne more plačati za najemnino, ali pa nekomu, ki nima nobenega.
Pa tudi v tem primeru, je stvar okoliščin in preteklosti! Invalidnega, nasilnega alkoholika, ki te od rojstva psuje nisi dolžen imeti v stanovanju, “ker je tvoj očka”, tako kot nasilnega odvisnika od heroina, ki se noče zdraviti zato, “ker je sinček”. Dementnega, nezanesljivega ali nepokretnega ostarelega pa žal NE MOREŠ imeti doma brez nadzora, tako kot 3 letnega otroka ne. Naj se javi tisti, ki misli, da je z nepokretnim ostarelim lahko!
Veliko gnilih jajc je med ljudmi – v vseh populacijah se jih najde dovolj!