Sem mamica 8-letnika, ki ni preveč navdušen bralec. Rad prebira stripe, to pa je tudi vse (a la Tin, tin). Kaj mu svetovati, da bo počasi vzljubil branje?

Vnaprej hvala!

m.

Moj 7-letnik najraje bere stripe Blaž ne mara šole, Blaž je zaljubljen, Blaž ne mara brati in vse ostale iz serije avtorja Dominique de Saint Mars. Se pa knjig žal ne da več kupiti, mi si jih sposojamo v knjižnici. Morda jih bo založnik ponatisnil, ker so res zelo zanimivi in mi knjižničarka pravi, da jih tudi ostali radi berejo.

So pa na naši šoli začeli z nekim programom Knjigoljub z zanimivimi knjigami. Otroci jih baje požirajo. Mogoče vprašaš na svoji šoli ali pobrskaš po netu. Jaz žal o njih zaenkra še kaj več ne vem, ker še mi tega nismo imeli.

Pozdravljeni,

tudi moji otroci v tisti starosti niso brali drugega kot stripe. Torej sem se temu prilagodila in poskrbela, da je bilo dovolj vsaj takega čtiva – bolj pomembno mi je bilo, da SPLOH bereta.

Torej – če otrok bere strip, je ravno tako bralec.

Ne priporočam pa vsiljevanja branja knjig – ker ko se otrokom nekaj zameri, je to lahko za vedno… in bi bila velika škoda. Veselje do branja mora priti samo od sebe in prostovoljno – pri nas se je to zgodilo s knjigami Harry Potter in od takrat sta otroka navdušena bralca tudi drugih knjig.

Torej – morda bi bilo dobro počakati, da sam dobi željo po branju knjig. Ker s knjigami je tako: ko te enkrat potegnejo vase, je to ljubezen za celo življenje. <3

lp

Zelo lušni so tudi stripi o Zvitorepecu, Trdonji in Lakotniku in pa Kapitan Gatnik. Imaš kar precej dogodivščin na izbiro.

lp

knjižice iz zbirke Grozni Gašper mu bodo zanesljivo všeč, vsekakor prej kot mamici, a kot že rečeno: glavno, da se bere.

Absolutno in toplo priporočam Kapitana Gatnika. (Prijateljski nasvet za starše: skrijte kečap v malih vrečkah ;))
Pa če so mu stripi všeč, še Trdonjo, Lakotnika in Zvitorepca.
Ali pa kaj tematskega, če mu je kaj posebej pri srcu – nogomet, kuhanje, dinozavri, jadrnice,… – potem zna že sama vsebina pritegniti k branju.

Priporočam Čapka, S. Makarovič, Manko Kremenšek Križman, A. Lindgren, Svena Nordquista, Roalda Dahla – pri tem zadnjem je npr. škoda, da se pri njegovem Dannyju, prvaku sveta nista prevajalec in lektor bolj potrudila. Skoraj na vsaki drugi strani je kakšna hujša napaka (nezanikan rodilnik, težave s sklanjanjem (»posnemaj me v vsemu«), spolom (»utrgal je dva jabolka«), vejicami, da o stilističnih površnostih sploh ne govorimo. Škoda je toliko večja, ker si bojo otroci že pri prvem branju zapomnili napačno rabo (npr. Leskin in ne Leskov gozd). Ko bi vsi prevodi bili tako lepi in domiselni, kot je Nevidni otrok in druge zgodbe avtorice Tove Jansson (prevod Nade Grošelj).

Marika,
poiščita stvari, ki ga zanimajo v realnosti, tudi v svetu knjig. Moja malčka (6 in 7) sta že dve leti mrtva na dinozavre in prebrali smo vse, kar se da dobiti o njih v slovenščini, od pravljic do enciklopedij. Ali recimo nogomet – obstajajo super knjige o njem, zgodbice, napete pustolovščine. Ali duhovi, strahovi, seveda na otroku prijazen, smešen, zanimiv način. Pač – kar ga zanima. Vse se da najti! Malo lahko sama poiščeš po Cobissu, gotovo pa ti bo pomagala tudi knjižničarka.

Pa še nekaj. Otroci se “ful palijo” tudi na folklorno izročilo – razne legende, bajke, zgodbice, pripovedke o preteklosti, o divji jagi, o kurentovanju, kako so včasih krasili jelko, barvali pirhe itd. Ja, preteklost jih zanima! Zakaj so se včasih vozili s konji, kočijami, vozovi … Kaj so pomenili kresovi, ki so jih žgali kot opozorilo pred Turki … Zakaj so morali tlačani že za malenkost v ječo … V bistvu vse, kar odrasli sicer vemo, a kar pozabimo, da je to generaciji naših otrok popolna neznanka.
Mi si že pol leta podaljšujemo v knjižnici kar debelo knjigo Najlepše zgodbe s slovenskih gradov, ki so zanimive tudi za odrasle. Za vsak grad je najprej “zgodovinski del”, ki pove, kdaj je bil grad sezidan, kaj se je v njem dogajalo itd., to seveda za zdaj še preskočimo; potem je pa zraven kaka sočna zgodbica. Ker je zgodbic ogromno in ker jih rada bereta po večkrat, sem pravkar knjigo kar kupila. In ni mi žal, saj je to večno zanimivo branje.

K.

odraščal sem ob slovenskih ljudskih pripovedkah (saj veste, katerih je bilo največ: starejši, srednji in najmlajši sin so šli po kraljično, itn), izjemno cenil sem tudi grško mitologijo, kasneje posegal po domišljiji karla maya, … kot najstnik (že v srednji šoli) pa sem že znal tekoče angleško in sem imel blazno rad razne fantazijske romane zbirke ravenloft, dungeons&dragons, forgotten realms, … to so vse romaneskne zgodbe, povezane z računalniškimi igrami, ki smo jih takrat nabijali pustolovski duhovi, katerim je bil tekst bližje od grafike. to so bile pripovedi, ki so verjetno bogatejše od današnjega harry potterja in davnega gospodarja prstanov ali celo conana in drugih anglosaksonskih fantazijskih mladinskih literarnih del, ki smo jih prebirali že zato, ker smo znali angleško … hehe, je pa potem prva ljubezen poskrbela, da sem postal realist in nehal prebirati pravljice in pustolovščine …