Kaj mi sploh preostane?
Ne vem kako si bila vzgojena, ampak očitno ti partnerski odnosi ravno ne grejo preveč od rok.
Pravzaprav dvomim, da je on tisti, ki ima probleme pri “vzgoji”…prej ti, ki misliš, da bo hodil na šiht po tvojem okusu, da bo doma takrat ko se bo tebi zahotelo in živela bosta srečna do konca svojih dni…op.p.dokler bo živel tako kot tebi paše.
Ja. Mora bit res težko iti iz svojih okvirjev.
Tudi moj je bil dolgo tak, samo delo, delo, delo in stranke in spet delo. Isto sama za vse, moja služba, 2 otroka…
Ampak ti nekaj povem. Se je splačalo potrpeti. Otroka sta zrasla, blesti v svojem biznisu, stranke ga obožujejo in ja, je majstor v tem kar dela. Lahko si privoščimo še in još, kljub temu da oba trdo delama še sedaj.
Obstajajo kompromisi in če je ljubezen prava, se marsikaj požre.
Ti si pač princeska na zrnu graha.
Blesavo multinično, otrok je kos pohištva, katerega kar tako vzameš s sabo, ker je tvoja last ?
[/quote]
Ne pusti ga naj tam samega v hiši, med tem ko bo ata “delal preko spja 24/7/365”.
Daj no mir – 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh očetov pride po otroka 2x na leto pa še to zato, ker mu doma mati teži, da bi rada videla vnuka, drugače pa jim čisto paše, da mu dajo tako bivša kot otrok čim bolj mir.
Ne pusti ga naj tam samega v hiši, med tem ko bo ata “delal preko spja 24/7/365”.
Daj no mir – 99{04cafd300e351bb1d9a83f892db1e3554c9d84ea116c03e72cda9c700c854465} teh očetov pride po otroka 2x na leto pa še to zato, ker mu doma mati teži, da bi rada videla vnuka, drugače pa jim čisto paše, da mu dajo tako bivša kot otrok čim bolj mir.
[/quote]
Blesavo multinično, otrok ni njena last in ga nima pravice kar tako nekam odpeljati, ker je to ugrabitev.
Blesavo multinično, otrok je kos pohištva, katerega kar tako vzameš s sabo, ker je tvoja last ?
[/quote]
In kaj tebi ni jasno?
Še argumente je navedla, profesionalno učiteljsko! :
“Ribabiba
22 Jun 2020 12:12
Saj pravim, ločit se nočem zato, ker si ne predstavljam, da svojega lastnega otroka pol meseca sploh ne bi videla. To je pol leta, pol njegovega življenja! Jaz sem ga rodila, medtem ko je on spal zraven mene! Ja, spal je medtem ko sem rojevala, jaz sem se zbujala, ga dojila, ga božala, ko je bil bolan. Jaz sem ga uspavala ure in ure. in zdaj, naj ga dam tašči vsak drugi vikend, ker vem, da on bo še naprej delal cele dneve, ona pa mu bo igrala drugo mamico??? Vsak drugi božič, novo leto, naj preživim brez svojega otroka???
Presneti desci zarukani s 30 let starimi softverji, ki so vam jih vcepile vaše mame, ne doumete, da je otrok nedeljiva last, vi imate pravico zgolj do plačevanja preživnin in stikov na 14 dni po par ur!
In potem si drznete še izvršbe z csdjevkami in policijo uveljavljati, da otroke po 4 ure maltretirajo ??????
no, glede česa ima mož prav???? napisal si o večini stvari?
spodaj so 4 stvari, ki jih je napisala, da se ne strinjata.
kaj ima tip od tega prav?
da se njemu z otroki ni treba ukvarjat?
Nima časa za otroka, delo mu je na prvem mestu. Ko imam jaz popoldan kak sestanek, obveznosti, si še niti enkrat v 2 letih ni vzel časa, da bi bil sam z njim, vedno ga moram peljati k njegovi ali moji mami. Pravi, da za to so babice.
da je bolje, da je otrok pri babici, kot pa v vrtcu?
Smo imeli kar kregarijo, ko sem ga vpisala v vrtec pri 11 m, ker sta bila oba proti in sta želela, da ga ona pazi.
da je brezveze se v vezi s partnerjem sploh pogovarjat?
Pogovarjati se noče, pravi da kompliciram, tako pač je, če mi kaj ne paše, naj grem.
da je super, da spodjedaš partnerjevo vzgojo pred otrokom?
Ne strinjava se v vzgoji, on ima neka 30 let stara prepričanja, ki mu jih je vcepila mama, jaz sem po izobrazbi vzgojiteljica. Ampak seveda jaz nimam pojma o vzgoji, češ, če imam nek papir, še ne pomeni, da vem vse.
[/quote]
V vsemu zapisanemu, da. Meni se zdi se dodatna tezava to, da je OP vzgojiteljica. Sam bi raje videl, da oseba, ki ji niso jasne niti tako osnovne stvari, kot te, ki jih postavlja pod vprasaj, ne varuje mojih otrok. Meni se ne zdi primerna.
kaj pa pol jamraš????
če te rešitev ne zanima?
samo zato, ker bi rada jamrala?
izbrala si si tipa, ki se z otroki ne bo ukvarjal. verjetnost, da ga bo hotel imeti v varstvu dva tedna na mesec je hudo majhna.
verjetnost, da boš s histeričnimi izpadi njega spremenila, je pa še manjša.
ni čudežne palčke, s katero bi zamahnila, da bi se tip začel bolj z detetom ukvarjat, ti pa bi bila bolj srečna z njim
torej je trenutna situacija še najboljša. ti si ves čas z otrokom, tip pa dela in ti denar nosi. ne vem, kaj se potem buniš???
[/quote]
Hvala lepa za tipa, ki dela in nosi denar, nima pa ljubečega odnosa do žene in otroka !
O kakšnem histeričnem napadu govoriš?
Ko nastane družina, je NORMALNO , da sta žena in otrok na prvem mestu.Kaj se to pravi, da se kot oče izogiba, da bi kdaj popazil na svojega otroka, ko gre mama popoldne nazaj v službo?
Sramota, da poriva otroka svoji mami, njeni tašči, namesto da bi se začel zavedati svoje očetovske vloge!
Jaz bi se vsedla z njim za mizo in se pogovorila.In mu lepo povedala, kaj pričakujem od njega.Če ne zmore izbrati časa tudi za otroka in družino in se skriva za delom, v osnovno celico družine pa za vse še vpleta svojo taščo -potem mu res ni pomoči!
Ne bos ne prva ne zadnja .
Jaz sem bila pri prvem po cele tedne sama. In se z novoodprto firmo. Ker sva se odlocila da bova zidala je sel moj vozit spedicijo. Ker je bila to takrat se ena taka dobro placana sluzba.
Tasca in moja mama sta mi ogromno pomagali…res ogromno. Popoldan sem imela pa tamalega velikokrat tudi v pisarni
In ko smo bili iz tahujsega ven hisa narejena , je tudi moj zamenjal sluzbo.
Mi je bilo tezko, ampak tako je bilo smo preziveli. Verjemi , veliko je takih😉
Oj. Take sutuacije niti niso tako redke. Imaš več možnosti. Najbolj konstruktivna je, da s partnerjem poiščeta strokovno (terapevtsko) pomoč. Skoraj prepričan sem, da se bo zelo hitto pokazala njegova pretirana navezanost na lastno mamo…
Če partner tega ne želi, lahko odideš. Glede na napisano, dvomim, da boš tega kar takoj sposobna. Lahko si pa najdeš ljubimca in ob tem premisliš, kako naprej…
Če želiš, mi lahko pišeš na list.zeleni.3@gmail.com… Morda se pa ujameva.. ali vsaj malo poklepetava. Poznam namreč več podobnih situacij…
Zdaj počasi dojemam, zakaj je v Sloveniji toliko disfunkcionalnih družin. Vi resnično zaupate vaše otroke v varsto osebam, ki so v stanju izjaviti kaj takšnega?!?
V vsemu zapisanemu, da. Meni se zdi se dodatna tezava to, da je OP vzgojiteljica. Sam bi raje videl, da oseba, ki ji niso jasne niti tako osnovne stvari, kot te, ki jih postavlja pod vprasaj, ne varuje mojih otrok. Meni se ne zdi primerna.
[/quote]
Meni se zdi POPOLNOMA in še kako primerna!
Ne vidim prav nobene dodatne težave, ker je vzgojiteljica.
Osnovne stvari ima popolnoma urejene !
In še kako prav ima!
Desi, če si ti vzgojen po starohabsburško, je popolnoma dobro in prav, če se s tem strinja tudi tvoja žena.
V tem primeru se avtorica s takim odnosom v družini ne strinja, on pa je ne želi in jo noče slišati.
Da so za varstvo babice? Prva, ki naj bi poskrbela za otroka , sta oče in mama!
Aja, mama in oče sta glavna akterja pri tem, kam bo šel otrok v varstvo…saj ne morem verjet. Sta onadva spočela tega otroka???
In ja.Meni tak oče in mož ne bi pasal.Ker je spet eden od odsotnih očetov.In NIkoli ne bo bolje.NIKOLI.
Ker se ne zaveda svoje očetovske odgovornosti!
Tvoje življenje je, tvoja odločitev. Vendar si in sta oba zadolžena še za eno mladoletno življenje. Kaj mu boš dala za naprej? Da vidi vzor slabe veze in nesrečnih roditeljev? Ali pomirjeno srečno osebo čeprav samsko? Če rešitve v kateri bi bila oba oz vsi trije zadovoljna/i ni, potem z glavo skozi zid rinit je butasto.
Lahko živiš samska znotraj neke cimerske veze- ampak ali bi bila zadovoljna, srečna in pomirjena s sabo?
Lahko tudi varaš, kot ti en svetuje-ampak to je pometanje težave pod preprogo. Varalice to pač tako počnejo. Pometajo težave pod preprogo in se špilajo srečneže. Ker so brezjajčniki. Ker je to način, da bežijo pred samim seboj. Pih…
Lahko pa pač končaš to slabo vezo, kjer ste vsi nesrečni. Tvoj nima jajc to naredit, zato pasivno počne kar počne, da bi ti naredila aktiven konec.
Življenje je tvoje. In ni mišljeno za metanje stran in ob ljudeh, ki te nimajo radi.
Zdaj počasi dojemam, zakaj je v Sloveniji toliko disfunkcionalnih družin. Vi resnično zaupate vaše otroke v varsto osebam, ki so v stanju izjaviti kaj takšnega?!?
[/quote]
No, v prvi vrsti absolutno ne bi dala v varstvo otroka temu nezrelemu osebku, ki ne zmore biti mož in oče.
Če nima časa za ženo in otroka, zakaj ima potem družino? Zakaj je iskal žensko in imel z njo otroka, če zdaj nima ne časa ne volje za družino?
Desi, malo si za cajtom.Moj sin ima triletno deklico in dvomesečna dvojčka.Od samega začetka -med prenovo hiše , po rojstvu prvega otroka in tudi zdaj , pri dvojčkih -aktivno sodeluje in pomaga ženi.
Seveda takrat, ko je doma.Ko ga ni -je pač ona sama za vse.
Ampak ta žena in mamica ve, da se lahko zanese na moža!
Se avtorica lahko?
Seveda NE!
Ja…potem ga pa ne rabi! Saj jo itak vedno pusti na cedilu.
Dobro. Razumem tvoj pogled. Razlozi mi potem, kako se to sklada z dejstvom, da so otroci potem takole cez palec 50 ur na teden v vrtcu?
In ce imas morda se kako razlago, zakaj je za socializacijo otroka bolje, da mu je objekt identifikacije skorajda izkljucno sovrstnik, namesto, da bi mogel razviti tak odnos tudi do drugih pomembnih drugih v razliönih starostnih obdobjih?
In če še bolj definiram… se nikomur ne zdi narobe, da so otroku objekti identifikacije skorajda izključno infantilni vzorniki, katerih vzorniki so enako infantilni? Se nikomur res ne zdi sporno, da otroku jemljete možnost izkustva identifikacije z odgovorno odraslo osebo, kar v končni fazi pričakujete, da bo nekoč postal?
medgeneracijsko sodelovanje je en klinc vredno, če prva generacija, to jr fotr, otroka ignorira in ignorira tudi mater otroka
[/quote]
No, ce se ze gremo kritiko, potem je treba zaceti na zacetku… materinstvo je en klinc vredno, ce se mati ni sposobna zorganizirat tako, da poskrbi za varstvo otroka tam, kjer je dobrodosel in namesto tga na racun nedoraslosti situacije raje ogroza otrokovo eksistenco in “fura safr”. 🙂
Dobro. Razumem tvoj pogled. Razlozi mi potem, kako se to sklada z dejstvom, da so otroci potem takole cez palec 50 ur na teden v vrtcu?
In ce imas morda se kako razlago, zakaj je za socializacijo otroka bolje, da mu je objekt identifikacije skorajda izkljucno sovrstnik, namesto, da bi mogel razviti tak odnos tudi do drugih pomembnih drugih v razliönih starostnih obdobjih?
In če še bolj definiram… se nikomur ne zdi narobe, da so otroku objekti identifikacije skorajda izključno infantilni vzorniki, katerih vzorniki so enako infantilni? Se nikomur res ne zdi sporno, da otroku jemljete možnost izkustva identifikacije z odgovorno odraslo osebo, kar v končni fazi pričakujete, da bo nekoč postal?
[/quote]
Živele babice in dedki! Vse spoštovanje!
Ampak – o stvareh, ki se tičejo njunega otroka, imata besedo mama in oče.
Kam bo šel otrok v varstvo in ostale stvari.
Če bi bil ta mož ljubeč do svoje žene in partnerice, bi odnos lahko kljub novoodprti firmi lahko tekel normalno naprej.Tako pa se on izogiba družini, izgovarja se, da so za varstvo babice (kaj pa on?) .
Posledično je žena nezadovoljna , tudi tašča ji gre seveda na živce (tudi meni bi šla) in začaran krog je tu.
No, ce se ze gremo kritiko, potem je treba zaceti na zacetku… materinstvo je en klinc vredno, ce se mati ni sposobna zorganizirat tako, da poskrbi za varstvo otroka tam, kjer je dobrodosel in namesto tga na racun nedoraslosti situacije raje ogroza otrokovo eksistenco in “fura safr”. 🙂
[/quote]
A potem praviš, naj tega svojega moškega brcne v rit, če nikoli nima časa zanjo in za otroka?
Kajti otrok pri tem moškem očitno ni preveč dobrodošel…
O my God, da imam taka sinova, jima jih pošteno natresem!
Tudi drugi moj sin bo letos postal očka!
Bi mu že povedala ta svoje, če ne bi poskrbel za otroka, tako, kot se gre! In za ženo!
Ko sem bila še dojenček, je moj oče delal tudi nočne…moja mama pa dopoldne.In ko je odhajal zjutraj domov (mama pa takrat v službo…)- se je oče večkrat ustavil v bližnjem lokalu na kakšen “pelinkovček”…
Babica je pogledala na uro in ker je imel zamudo, mu jih je dodobra napela.
“Mož in oče si, imaš obveznosti”
In prav je imela ta moja babica!
Mi grejo zelo na živce take babice, ki odnašajo rit svojim sinovom…da se jim ni treba ukvarjati z ničemer družinskim!
Totalno nesposoben.Ampak ni edini.Moj bivši je bil ravnotak.Kot bi opisovala njega.S taščo vred.
Koliko let sva že ločena? Celo desetletje.
Zdaj sva oba zadovoljna.On živi z žensko, ki tudi malo ni družinska, jaz živim z moškim, ki mu družina pomeni največ.
Pravijo, da se vsak lahko zmoti.Važno je, da se zaveš, česa ne maraš in drugič te napake ne ponoviš.
Če ostaneš z njim, je možno, da vajin sin pobere njegov vzorec.Ker bo mislil, da tako funkcionira prava družina.Pa ni res…
Moje pisanje v bistvu niti ni toliko namenjeno prepucavanju na osi oče-mati, oz. moški-ženska. S skrajnjimi izjavami samo poskušam predstaviti tudi nek drug pogled. Sam pri sebi to pogosto počnem, saj mi ravno igranje “hudičevega odvetnika” proti mojim prevladujočim prepričanjem pogosto pomaga najti neko ravnotežje, srednjo pot.
Ideja, ki sem jo želel tu izpostaviti je, da se morda danes od očeta pričakuje preveč, ne pa samo od očeta, temveč morda tolikanj bolj tudi od matere. Bodimo iskreni: večinoma so pijanci očetje. Moški. Večinoma se zakockajo spet – moški. Večinoma sona igli – neverjetno, spet moški. Večinoma skačejo čez plot – a ne me sezuvat, spet moški.
Kdo pri zdravi pameti bi zaupal tako nebogljeno bitje, ta sad svojega telesa tako nezanesljivemu bitju, kot je moški?
Ne, ne. Ne hecam se. To vse smo moški. Večni otroci, ki na svet gledamo skozi neka rožnata očala in ob problemih ponavadi rečemo: ne skrbi, bomo že kako. In kar je najhuje, je ta izjava še kako iskrena. Sanja se nam ne, kako. Ampak, nekako bomo že. Temu, drage moje dame, se reče: tveganje. In moški, ki ga boste kastrirale, ki mu boste vzele izzive, bo postal oni zgoraj. Ali ga boste spravile v gostilno, ali v delavnico.
Še enkrat vprašam: ste res prepričane, da bi otroka izmed vseh možnosti na tem svetu najraje zaupale nekomu, ki ob pogledu na tisto nebogljeno štručko pomisli: “OK. Bom že kako.” Ali še huje… osebku, ki ste ga odvzeli neki materi, zaključili njeno delo in ga obrezjajčili, ki ob naznanilu vašega odhoda pomisli: “Yes! Pivo in fucbal!”. S poudarkom na pivo. Veliko piva. Ker možakar je žejen.
Nehajmo se hecat. Ob vseh zakonih, demokracijah, emancipacijah, -izmih, smo še vedno na istem, kot pred 10 ali 100 tisoč leti. Ženske so varni pristan, moški potrebujejo izzive. In slednji niso primerni za delo z malimi otroci. Pustimo zdaj ob strani izeme pri obeh spolih. Te nedvomno so, a so za debato o večini nepomembni.
Oče postane pomemben akter v razvoju otroka, ko se otrok začne soočati z izzivi. Ko začne širiti svoje meje. Takrat postane oviramati s svojim zaščitniškim odnosom in takrat nastopi oče v polnem sijaju. Ker se zna igrati. Ker zna tudi sam prestavljati meje. Ker se zna smejati, splezati na drevo, nabijati tenis, košarko, brcati žogo, narediti taborjenje, skuhati golaž in predvsem prijeti pajka in ga odpihniti iz šotora v travo brez vreščanja. Če ni kastriran seveda. Če ni zadnjih šest sedem (ali že s strani matere kak ducat let) uspešno kastriran. Sicer… ste samohranilke. Pa ne, ker bi on bil kriv. Ampak, ker ste tako izbrale.
Kakor ste izbrale pot emancipacije, ki vas je pripeljala na rob vaših zmožnosti. Ker kapital je neizprosen. Pozna samo svet številk. Čas je denar. Vaš čas, seveda. Denar pa… kakor kdaj, vam ostanejo bolj drobtinice, kot ne. Včasih, še ne tako dolgo nazaj, nekih petnajst tisoč let nazaj, inštituta očetovstva še ni bilo. Za otroke so skrbeli vsi moški v plemenu. Urili so jih v sosobnostih preživetja. Svet je bil nevaren. Ko so moški zapustili tabor, so si ženske porazdelile varstvo vseh otrok.
Pravzaprav je bilo tako še v osemdesetih. Za nas so skrbele vse mamice v ulici. Kosilo smo jedli praktično kjerkoli. Večinoma res doma, a ne nujno. In ja… če smo ga temeljito posrali, nas je tudi kaka soseda za ušesa. Znala je pasti tudi kaka zidarska od prijateljevega očeta. Ni bilo večjih težav. Pri babicah in dedkih smo preživeli večji del počitnic. Končno sta ata in mama imela tudi kako minuto zase. Da sta predebatirala pomembne reči. Ali pa naštepala bratca. Kdo se je pa od nas po devetih mesecih še spomnil, da je bil spočet ponekem naključju ravno takrat, ko smo mi bili pri babici in dedku.
Nadaljevanje (sorry, ampak forum je kriv. Nekaj se pritožuje nad izborom besed, ali kaj):
Danes pa je družina atomizirana. od moža/žene se pričakuje, da bosta eden drugemu – VSE. Nekako takole: Faak! Faaking šiit! Ravno sem se naučil kvačkat, žena pa hoče, da spletem pulover za ta malo. Pa ravno sem prišel s pravljičarskega krožka. In še večerjo moram skuhat. Ne morem zdaj zatajit, saj se je tudi ona pošteno potrudila in sežagala kubik in pol drv na cirkularju. me morem zdaj reči, da mi je preveč vsega. In ko že ravno beli garažo, ne morem pričakovati, da bo vse pustila, se šla umit in zamenjat plenico malemu… ‘bemti kako smrdi. Faaak! Pa qva je to?!? Šiiit! Krompir sem prismodil. Ni je več v garaži. Tušira se. Potem si bo še zdepilirala noge. Obljubila je, da bo danes oblekla svileno spalno srajco. Obožujem jo v svili. Po pol leta se bova končno spet mečkala. Kot svila se bova mečkala. Nič, bom pa riž skuhal. Nimam cajta še enkrat lupit krompirja…
…
… Ojoj… Lahko noč lubica. … Nočko lubi. Hvala za večerjo.
Forum je zaprt za komentiranje.