kaj jemo v restavracijah

ja kitajske restavracije so res poceni, ampak tudi najbolj svinjske….poizkušajte enkrat pokokati v kuhinjo,vas bo kap……higienske navade kitajcev so čisto drugi svet……osebje (imajo ga veliko-žlahta pato) spijo kar po kuhinjah na tleh…..

Pa naj odhovorim se jaz! Kot student, ki je na bone v stevilnih restavracijah v tem cudovitem Mariboru. Prav tako nam ponujajo tiste mastne jedi in povsod pomfri. Za riz se ze kar moram potruditi, da mi ga ponudijo namesto krompirja. večinoma dobimo v vsaki restavraciji juho – običajno gobova ali zelenjavno, katero jaz imenujem pometen vrt, ker je v njej vse od čebuje, pora, koruze, bučk in meso. pač za študente, da bomo siti. Potem glavna jed, kar pač naročiš in solata. Tru in tam še sladica. Glede cen se ne obremenjujem, ker so boni relativno poceni. Imam pa problem. Poskusam se drzati ene diete, ki pravi naj zjutraj jemo encimko bogato sadje, nato pa ali le ogljikove hidrate ali le proteine. Toda kako naj jem v takšnih restavracijah le eno stvar. Torej bom pojedla zelenjavno juho (oglju+ikov hidrat) in riž ali testenine ali krompir. No pa solata sodi poleg. Pa naj priznam, da sem neke vrste antivegetarijanec in že od malih nog ne jem nobene sveže oz. surove zelenjave. Torej problemi. In potem kot drugo, želim jesti proteine. OK! Juha odpade, priloga tudi, sladica v večini primerov tudi. Juhu, za ceno celega kosila bom pojedla naravni dunajski zrezek. Naj gostinci malo premislijo o ponudbi zgolj beljakovinskih in ogljikovohidratnih jedi.

Morda bi lahko tudi mene dali v razred povprecnih Slovencev. Rada vidim da je porcija konkretna, in da zanjo ne placam premozenja. Moji dohodki pac niso taki, da bi si lahko kadarkoli jem zunaj – in to pocnem dnevno, saj v firmi nimamo menze, za hrano pa dobim okrog 600 SIT dnevno – privoscila kosila, ki trajajo 3 ure in stanejo 6.000 ali vec.
Vecinoma zahajam v restavracije, ki jih poznam, tako da vem kaj lahko pricakujem. Dunajskega zrezka, ki gleda cez rob kroznika ne maram, pa ne zato ker je prevelik ampak zato, ker tisti ubogi koscek mesa tako pretepejo da je tankcen kot papircek in verjetno dvakrat paniran, da dobi volumen; po pomfriju ki se pece v stoletnem olju pa se mi spahuje. Iz enakega razloga se izogibam ostalim ocvrtim dobrotam. Lazanja pogosto pride v sredi se zamrznjena, vzamem jo samo kadar jem v samopostreznih restavracijah. V Ljubljani grem izredno redko na ribe (najslabse sem jedla ravno pri mocno opevanem Krpanu), le te si pogosto privoscim na morju, pa tudi pri Kuklju so dobre – vendar morate zadeti Dalmatinske vecere. Da naredim se reklamo, njihovi gluhi struklji z gobovo omako so odlicni. Na zalost je ponudba za vegetarijance mizerna, vegi kroznik (razkuhan korencek in grah) ter ocvrt sir, precej bolje je v kitajskih restavracijah, druga moznost so pizerije, kake italijanske restavracije in pa lokali z bogatim solatnim barom. Bolj kot jedilnik sestavljen brez domisljije me moti postrezba, predvsem na podrocju kjer je dosti Italijanskih gostov.

Pri nas nismo pogosti obiskovalci gostišč (tudi moji zagovarjajo mojo kuhinjo), če pa gremo, jemo običajno nezdravo hrano, ki je doma ne pripravljamo, ker ni taka kot zunaj ali ker je preveč packarije (npr. cvrti lignji in pizza). Moj sine obožuje pohanje in vedno izkoristi možnost, da si naroči pohan puranji zrezek. Mož pa je ljubitelj rib, ki pa so le redko kje tako dobre, kot če jih pripravimo doma.
Vino? To pa le kakšno zelo dobro, sicer pa raje kakšno pivo, “zdravo” coca colo (ki je doma nikoli ne kupimo, le za kakšen rojstni dan)…

Kje je ta tvoja gostilna pri Kuklju? Prvič slišim in bi rada preverila. Hvala

Priblizno 30 km juzno iz Ljubljane, v smeri Ribnice, Kocevja.
http://www.kulinarika.net/baze/lokali_podrobno.asp?ID=42#obvestila

LP, Nena

Pri Kuklju je v Velikih Laščah. Res fenomenalna gostilna. Tudi jaz v boljši še nisem bila.

LP, Vrtnica