Oz. zakaj se že več kot štiri mesece ni prav nič spremenila?

Saj vem, da so bili mrki že prej, ampak tako dolgega pa po mojem res še ne!

Višek! 🙂

Stran je obstajala, ker je neka entuziastična študentska knjigožerka imela preveč časa. Nikoli je ni nihče plačal za njeno delo, sponzorji se tudi niso metali pod noge in tako naprej, skratka, preživljala je ure in ure v neki ekstatični zabubljenosti, od katere je nemogoče živeti. Ta omenjena oseba je vmes diplomirala in se zaposlila za nedoločen čas v državni službi, kjer ima druge, morda celo spodobnejše opravke. Literaturo je zamenjala za študijsko literaturo na podiplomcu, čeprav še zmeraj neznosno trpi, kadar v njen nabiralnik prihajajo sporočila o literarnih dogodkih, ona pa se s tem nima časa ukvarjati. Na glavo si je nakopala tudi specializacijo. Televizije nima, ker je nima časa gledati. Šokantne novice se ji prenesejo ustno, ostale tako niso vredne pozornosti. Njene neprebrane knjige se prašijo ter jih je zmeraj manj, saj od nje užaljene odhajajo z obiskovalci, dotoka novih pa ni.

Če bi kdo v prihodnje želel zadevi nameniti minimalni cekin ali svojo lastno voljo in artikuliranost, je dobrodošel!

Irena, snemam čepico in se ti globoko priklanjam za opravljeno delo. Ter delim s tabo upanje, da se najdejo kaki novi entuziastični in manj zaposleni knjigožeri.

Irena, oprosti, če je moje poizvedovanje izpadlo kakorkoli grobo. Zelo spoštujem opravljeno delo in se ti zahvaljujem za vse! Pa seveda močno upam, da se bo našel zagnan naslednik. Tudi jaz sem žal že v letih, ko imam dan 90% zapolnjen že na ravni načrtov.

Ah, ti imaš še en “projekt” več kot jaz.

Poizvedovanje naj bo le grobo, ker v bistvu… bi se morala najt kakšna rešitev! Ampak do zdaj, na kogarkoli sem se obrnila, dlje kot do tega, da bi naj še nadaljne stvari in predajo izpeljala vse sama, ni prišlo… vsi so navdušeni, ko bi bilo treba ukrepat, se zavzet… pač pade v vodo. Jaz žal ne morem poskrbeti za to.