Kaj je vaša fobija, strah?
Pajkov me ni strah, ker imam enega doma. Ob pogledu na kače dobim kurjo polt, čeprov nekateri pravijo, da so kače prov ljubke živali……kakor za koga. Se pa spomnim, ko sem gledala Alliena, un ZF film, pa sem šla potem v sobo in sem hotela prižgati luč, in ko sem se spomnila na tist nazgrvžen ksiht….ma kr mravljinci so mi šli po telesu. Drugih fobij nimam, mogoče včasih neprijeten občutek, ko se vozim sicer redkokdaj, z dvigalom ali pa če sem kje na visokem, pa da moram dol pogledat…uf!
Mene obide groza, ko v stanovanju zagledam kako “izgubljeno” 10 cm zeleno kobilico. Vedno imam občutek, da mi bo skočila direktno v ksiht, zato ni variante, da bi jo sama zgrabila in odnesla ven…
Ja, pa višina tudi ni moja največja prijateljica – sploh če je treba iti na kakšen stolp po votlih lesenih stopnicah.
Pajki pa spadajo v kategorijo “domačih živalic”, he he…
nevem,če je ravno fobija..sovražim pa pajke in mrčes…zadnjič sem zvečer predolgo pustila v sobi luč pri odprtem oknu… katastrofa..polno je bilo suhih južin in drugega mrčesa… kr kurjo polt sem dobila…takoj sem šla po sesalec in vse posesala….in to je bilo opolnoči :)…ampak drugače ne bi mogla zaspat..
Sem delno klavstrofobična. Nikol ne grem sama v dvigalo, enkrat se mi je v javnem WC snela kljuka in sem ostala par minut zaprta. Bla sem vsa potna, nisem mogla dihat, skratka, rešl so me napol mrtvo. Pa kače – vauuu! Najprej otrpnem , pol se pa derem na ves glas, da kače pobegnejo. Da bi se je dotaknila -ni šans! Pa strah me je plavat v morju, kjer je globoka voda. Sem enkrat poskusla, pa me je zgrabla taka panika, da me je skor zadušil, občutek sem mela, da me bo kar potegnal v globino. Pa potapljanja tud ne prenesem, tak da če se me kdo upa potunkat, ta zagotovo ne bo preživel, ko pridem do sape.
SICER NIMAM NOBENE FOBIJE, VSAJ ODKRIL ŠE JE NISEM.
RAD BI LE POVEDAL, DA SO ZELO REDKI LJUDJE, KI IMAJO STRAH PRED VIŠINO. VELIKO PA JIH IMA STRAH PRED GLOBINO. TUDI VELIKO TEH, KI PRAVIJO, DA IMAJO STRAH PRED VIŠINO IMAJO DEJANSKO STRAH PRED GLOBINO, KER SE JIH LOTI VRTOGLAVICA IN STRAH, KADAR GLEDAJO DOL IN
ZA TA STRAH NE RABIŠ BITI NA VIŠINI. TUDI ČE BI NA RAVNEM IZKOPALI 50m GLOBOKO BREZNO, NEBI RAVNO MIRNODUŠNO STALI OB ROBU.
L.P. Z VIŠIN 😉
Vcasih sm se grozno bala pajkov..tko da sm dobila kurjo polt in tulila in komaj dihala..zdj sm prsla do tega da vzamem sesalc in nastimam uno ta dolgo cev in pajka posesam- brez cviljenja zraven. No tud kobilc ne maram in se jim najrajs izognem.
Aja pa se necesa se bojim res cist ciste teme..odpove obcutek za orientacijo in vsa racionalna premislevanja in enostavno preklopim na domisljijo in strahove…
Me je presenetilo kakašne fobije imate. Jaz se naprimer ne bojim pajkov, globine, višine, teme… in me je prav presenetilo, da so to tako pogoste fobije. Še posebej pajki mi so povsem nenavarnimi.
imam pa tudi jaz fobije in to socialne: Javno govorjenje – groza pa še precej bi se jih našlo. V glavnem se ne znajdem najbolje v družbi. Pred kakih javnim nastopom me kar stiska v želodcu, tišči me na vodo…
Razlog za moje soc. fobije je verjetno v premajhni samozavesti in preslabem mnenju o sebi.
Kaj pa mislite, da so vaši razlogi za strahove? še posebej me zanimajo pajki?
Ali so kake fobije prirojene alil so nam vse potem pridobljene?
Forum je zaprt za komentiranje.