Kaj je vaša fobija, strah?

Česa vas je strah? Pred čim imate fobijo? Česa ne bi nikdar storili?

Vprašanje pokriva vsa življenjska področja. Če se obrnem na sex, vemo katera sta dva največja strahova moških – prehiter izliv in, da ne bi stal (hehe, zdaj sem se spomnila Jonasove reklame Da-bi-stal :-)) – ravno tako imamo ženske svoje strahove, da ne bi zadovoljile moškega in prekomerno poudarjanje in izsiljevanje orgazma. A sem prav povedala?;-)
Kaj pa druge stvari?

Jaz recimo imam nekaj fobij:
– strah pred višino (ful težko prečkam peš mostove, pa še to tako, da ne pogledam v vodo; imam ful vrtoglavice,…)
– strah pred kačami (ni ravno strah, ampak bolj to, da se mi zdijo ogabne)
– strah pred pajki (o groza)
– pa ne se smejat, pred pticami:-) – namreč se zmer bojim, da bi se vame zaletel kak golob ipd ali pa, če jem zunaj, da bi ptica prišla preblizu. Je pa zanimivo, ker sem imela v otroštvu doma kanarčka, ampak nisem fan na ptice.

– strah pred pajki (ki bi se ga zeloooo rada znebila, sej veste kako je če ti kak pajek v stanovanje pride…. vik in krik, enkrt so že sosedje policijo klical, da me fant tepe:))))))))))))) zdej se temu režim, ampak takrat je blo pa težko policaju povedat, da sem taka ”cvilibaba” ki se pajkov boji:)))) )

– mam eno lažjo obliko klavstrobije (strah pred zaprtimi prostori) da bi me kdo v kak temen, majhen prostor zaprl bi znorela

Jaz se grozno bojim čebel, os in ostalih pikajočih insektov. Če slučajno okrog mene leta kakšna takšna živina, jo kar zbrišem.

Nikoli ne bi obiskala kakšne šlogarce, ker bi me potem, če bi mi povedala kaj neprijetnega, bilo full strah, da se to tudi res zgodi.

To so moje fobije.

Jaz pa se bojim neuspeha.
Jah, kaj čemo sto ljudi sto čudi.

pajki… jah to je bla tut ena mojih hujsih. najboljse zdravilo za razne fobije pred zuzki, mrcesom, pajki itd… 10 dni divjine, celodnevnih aktivnosti, spanje v sotoru. to te povsem strezni, garantirano:) si tok zmucen, da se pocis v sotor, zjutraj odpres oci in ti pajek visi 10cm nad glavo… prve 3 dni se noris, zadnji dan mu pa zazelis dobro jutro, mu pojasnis, da je zgresil dom ter ga lepo z roko polozis na travo…

moja fobija pa je tudi neuspeh ja… zato nikoli ne vlagam prevec truda v kaksno stvar (beri:fax :))…

pa strah pred visino tudi, definitivno in pa pred golobi! od teh pa tut js bezim ko zmesana:)

Strah pred zaprtimi prostori – klavstrofobija. Nikoli ne grem v dvigalo, trpim v avtobusu, če je preveč poln, ne grem v sredo vrste sedet, sedim samo pri kraju, ne hodim v kino, v gledališče, ne na tekme, avion odpade, ne morem sedeti v avtu zadaj, itd. skratka, živa panika. Ob vsaki priliki, ko me fobija zgrabi, sem tik pred zadušitvijo. Kdor ne ve kako je to, je lahko srečen. Moje življenje je res omejeno na krog, kjer se počutim kolikor toliko sproščeno, drugače mislim, da me bo zadušilo.
Razumem vsakega, ki ima kakršnokoli obliko fobije, ker je to nekaj groznega.

Da bi se kaj zgodilo mojim najdražjim ,se najbolj bojim.

Pajki pa so mi všeč, nikoli se jih nisem bala.

Strah pred pajki je pri meni na prvem mestu. Nič ni hujšega če ga zagledam, še posebej tiste “ta mesnate”.
Druga pa je strah pred neuspehom, kar mi vedno prinese težave. Zame je črno in belo vmes ni nič.

Lp

– STRAH PRED KAČAMI- na žalost v tej meri, da se mi celo telo zvije v krč, ne morem govoriti, histerično jokam, ne vem več kje sem in s kom sem.

-pred ljudmi- kadar dobimo obisk večih ljudi, več kot pet in jih ne poznam ne vem kam naj se dam. Ne morem govoriti, slabo mi je, vrti se mi. PODEN.

M

Strah pred nastopi. Groza. Slabost, potne roke, tresoč glas, polivanje po telesu, bolečine v želodcu… In zato itak potem ne more uspeti in je naslednjič še huje :(.

Potres! Visoko v stolpnici je to tako grooozzzznnoooo dozivet. me kar spreleti,ko pomislim,kako se gunca sem in tja sem in tja…

strah pred pajki….ogabni so mi.Večine žuželk ne maram,ampak pajki so mi pa res fuj-fuj.

Ne bojim se kač, ne pajkov (tej se mi celo zdijo lušni).. grozno pa se bojim teme. In to ne zunaj, na prostem, ampak doma, v hiši. Če moram narediti 5 korakov v popolni temi, me začne grabiti panika…

mene je včasih strah same sebe, ko si želim nekaj (skušnjave…), kar je sicer v nasprotju z mojim prepričanjem… 🙁

Panika, tako hude znake doživljaš? Koliko časa pa? To je pa res resno…:-(

Pozabila sem na še eno mojo fobijo: garažne hiše: ne morem vanje, ker so tako nizke in me začne dušit pa slabo mi je in moram takoj ven. Tako je bilo enkrat v europarku v Mb in zdaj ne hodim več v take prostore, ker je res mučenje zame. Če me že kdo spravi noter, hitim ven kolikor se da.

Ja, pa grmenja in bliskanja me je strah tudi.

Pa, da bi povozila kolesarja ali pešca, če bi ga spregledala ali se ne bi dovolj umaknil oz. se vozil po sredi ceste. Groza.

Povem vam, fobije so vse pridobljene zato jih lahko tudi odpravimo. Ko se zavemo, da nas je nečesa strah iz tega delamo pravo katastrofo, predstavljamo si že najhujše, kar se naj bi zaradi tega zgodilo. Fobijo se odpravlja tako, da si za njo vzamemo čas in se soočimo. Jasno, tudi jaz sem jih imela kar nekaj, ene sem že premagala, druge so v fazi premagovanja:

Strah me je tekočih stopnic, predvsem navzdol, iz same panike nisem videla, kdaj se iz “plošče naredi stopnica” in sem bila prepričana, da bom stopila na rob in se prekucnila – ker se nihče ne prekopicuje po tekočih stopnicah, se prav gotovo tudi jaz ne bom, zdaj že vem, kam naj stopim

Strah pred višino in globino – grem na kakšen ragledni stolp in gledam dol, bi pa umrla od strahu – nikoli ne bi skočila na elastiki v prepad, mika pa me skok s padalom a imam že želodec v grlu….

Kače – letos sem jih prvič božala, imela v rokah, prav prijetne so, seveda pa si ne želim imeti opravka s strupenjačo

Škorpijoni – uf, teh pa res ne maram, na morju jih veliko vidim in spustim krik, skoraj jih že upam lopniti s coklom

Kakšen lunapark in disney land – tega mi pa res ni treba, ker v tiste nore naprave ne bi šla

Strah pred množico ljudi – npr koncerti, športne prireditve, da me nebi pomendrali

bojim se kač- živalskih in ljudskih

Jaz nikoli ne stopim na jašek z rešetkami, ker se bojim, da bom padla v globino.
Me je bilo pa dolgo strah dvigal, zato sem tudi v 10 nadstropje hodila peš. Sedaj ko sem “starejša” je to že bolje in se upam tudi peljati v 10 nadstropje, samo ne sme biti dvigalo popisano in smrdljivo.

lp

Mene je tudi strah teme. Po hiši nikoli ne hodim v temi in tudi ko grem ponoči domov me vedno kdo pospremi ker drugače se ne bi mogla premaknit.

Letenja in pijanih voznikov na naših cestah pa primitivnih ljudi.

KAČE!!!!!

Drage dame vsi strahovi ki jih opisujete se dajo odpravit z hipnozo.

Strah, da me nikoli ne bo imela nobena rada.

Mene pa je strah prehitre vožnje, višine, strahu nasploh da se bo komu kaj zgodilo, tudi v zaprtih prostorih (majhnih, temnih) bi me hitro zagrabila panika, bojim se v temi hoditi po kakšnem podstrešju ker se bojim do bom padla v kakšno luknjo (namreč to se mi je že zgodilo), bojim se tudi žuželk (velikih pajkov, čmrlov…), vsiljivih moških in še bi lahko naštevala…

Raznih žuželk… fuuuuujjj :))