Kaj je sploh to LJUBEZEN?
Mislim da ta beseda na različnih koncih po sloveniji različno pomeni… sama sem večkrat od svoje babice slišala, “kaj si malo butasta”, pa ni bilo mišljeno tako slabšalno, kot očitno vi tam razumete. Pod drugo je pa treba zavzeti določeno distanco vsaj do posamičnih komentarjev če ne že do piscev, pa četudi “se poznamo”.
Vprašaje je butasto, ker dopušča toliko različnih interpretacij. Nekoč sem v enem intervjuju slišala nekdanjega duhovnika, da je ljubezen težnja, ko želiš nekomu nesebično pomagati. Da se zaveš občutka, da mu lahko pomagaš, da mu hočeš pomagati… no tu se pa nesebičnost neha…
s starostjo to nima nikakršne veze… mogoče postane manj temperamentna samo erotična ljubezen…ali ne pač…?
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Nič lažje mi ne bo. Še težje. Zaradi mene in mojih občutkov, prepričanj.
Če bi ti bilo pa tako vseeno to poslušat, zakaj pa ti potem ni tako vseeno poslušat, da si česa kriva.
Motila si se o tem, da je vprašanje butasto. Ni tako zelo butasto, kot mogoče pravi prvi vtis.[/quote]
Spet omenjaš krivdo, a nismo to predelali dva dni nazaj? In kakšno vezo to ima s tem? Napišem kar želim, kaj si mislim neodvisno od tega, kako drugi bralci to razumejo, se pri prebranem počutijo. V tem je pravi čar samoizražanja. Zakaj ti je težko zaradi lastnih občutkov, to ti sama veš in sama moraš predelti, to nima veze z mano.
Ljubezen je brezčasna stvar (dokler ne mine), tudi zato je vprašanje več kot butasto in pri tem mnenju nameravam ostati. Ostali, ki jo nimate za brezčasno pa lahko o tem na živo in mrtvo razvijate raznorazne od plitkih do inteligentnih teorij in hipotez. Karkoli bo nastalo, še vedno bom trdila, da je prvotno vprašanje BUTASTO 😛
Sprašujem se, od kje takšna potreba po tem dokazovanju, kdo se moti in kaj je in kaj ni prav, ravno tako se sprašujem, čemu je potrebno stališče nekoga spreminjati; ko se prične to, to pomeni, da želiš spremeniti človeka, kar lahko hkrati razumemo kot pomanjkanje sprejemanje človeka. Vsekakor zanimiv finiš, ko spoznaš, da ljudje s katerimi največ po forumu čvekaš so te le sprejeli navidezno, v resnici te pa težko ali sploh ne tolerirajo. Pred kratkim je Katenjka napisala sem, da zapravljam čas z mojim pisanjem po teh straneh, verjetno ga res, ker vedno ko naletim na nestrinjanje bralcev bi vse naredili za to, da se me očrni, popljuva, jasno pove, kako se motim, se me spreminja??
It, vsak ima pravico do svojega mnenja, če se ne pokriva s tvojim ali je to res tako težko “požreti”, dovoliti drugačno mišljenje, drugačen pristop?
Ker je svoboda izražanja na tem očitno hinavskem čveku dokazljivo omejena, bom poskušala manj pisati, tega se jaz res ne grem več. Se zahvaljujem za (končno!!) razkrite (dodatne) motive moje napovedane vzdržnosti.
copy/paste iz ene spletne strani…
Kaj je ljubezen?
Ni življenja brez ljubezni. Tudi, če tega ne zaznavamo, je res. Brez ljubezni ni življenja, tako kot ga ni brez sonca. Ljubezen je sonce našega življenja.
Ustvarjeni smo iz ljubezni. Ustvarjeni za življenje.
Resnična ljubezen je polna življenja.
Vse mine. Ostane le ljubezen.
Ljubezen je verjetno najbolj zlorabljena beseda na svetu. Izgubila je svojo vsebino. Pa vendar! Vsi si želimo biti ljubljeni in ljubiti. Kako bi sicer mogli živeti?
Ljubezen je najmočnejša sila na svetu. Imeti ljubezen pomeni imeti moč, ki je ni moč uničiti. Zaklad, ki ne izgubi vrednosti.
Ljubezen ima mnogotere oblike: ljubezen staršev do otrok, prijateljstvo, ljubezen med fantom in dekletom, ljubezen med možem in ženo.
Ljubezen je odnos
Za ljubezen sta potrebna dva.
Na čem temelji ta odnos?
Kaj me na njej ali na njem privlači?
Usluge, ki mi jih nudi (premoženje, družbeni status)?
Lepota, ugodje, ki ga čutim ob njem/njej?
Čustva, ki jih čutim do njega/nje?
Če je odnos grajen na takih temeljih, je partner le sredstvo za dosego mojega cilja, predmet, ki mi služi. Morda zveni neverjetno, a v resnici iščem le samega sebe in partnerja uporabljam. Osrečujoča ljubezen zahteva telesno, duševno in socialno zrelost. Le zreli partnerji so sposobni odgovornega, ljubezenskega in osrečujočega odnosa.
Prava ljubezen drugega sprejema takega, kot je, in ga ljubi zaradi njega samega. Obrnjena je k ljubljeni osebi in ne le k sebi. Išče tudi srečo drugega, ne le svojo. Temelj odnosa je oseba sama, ne glede na njene očitne dobre lastnosti ali pomanjkljivosti.
Ljubezen vključuje svobodno odločitev. Izbira mora biti vzajemna, sicer odnosa ni. Ljubezen je nekaj krhkega… Ali jo/ga bom čez 5 ali 20 let še vedno ljubil/a? Ali sem pripravljen/a prenašati njegove/njene pomanjkljivosti, bolezni, …? In kako, ko si nasprotujeva in pridejo bolezni?
Prava ljubezen temelji na medosebnem odnosu, ki se postopoma gradi in poglablja ter raste v vedno večjem medsebojnem zaupanju. Ohranja in gradi se vsak dan z drobnimi izrazi pozornosti, s katerimi dragi osebi izkazujemo poseben položaj, ki ga ima v našem življenju. Seveda na zdravem temelju sožitja in poštenega odnosa.
Ljubezen je vzajemni dar dveh svobodnih bitij z vsem, kar sta – s telesom, srcem in dušo. Logika ljubezni temelji na hrepenenju po dokončnem in popolnem darovanju.
Vprašanje, kaj je ljubezen, ima veliko odgovorov. Lahko jih strnemo v tri pomene:
Eros – pomeni telesno ljubezen, ki je vedno koristoljubna. Eros išče stvari in osebe zaradi užitka in se do drugih obnaša potrošniško.
Filia – pomeni prijateljsko ljubezen, ki pogojuje. Kolikor daje, toliko želi tudi prejeti. Če ne prejme, postane njen obstoj vprašljiv. Je omejena.
Agape – ljubezen, ki ni toliko občutje srca, ampak bolj odločenost uma in volje. Je odločitev, da bomo ljubili vse ljudi, tudi tiste, ki nam niso všeč in morda tudi nas ne marajo. Daruje se brez pogojev. Veseli se, ko se razdaja. To je ljubezen, ki ne pozna in ne priznava meja. Ni usmerjena le k dobrim, in tudi slabi je ne morejo omejiti. Uresničuje se tako, da osrečuje druge. Ne pozna ne narodnostnih, ne verskih, ne spolnih meja.To je ljubezen, ki vodi v mir, ki zajema vse. Ta ljubezen ni ošabna, ni nevoščljiva, ni ponosna, temveč služi. Ta ljubezen zdravi tesnobo in zaskrbljenost. Ta ljubezen daje življenje.
Ljubezen
te sprejema, kakršen si
poudarja tvoje prednosti
skrbi zate in želi vedeti, kako ti je
spodbuja te, da postaneš, kar si želiš
čuti s teboj
opogumlja te, da zaupaj vase
je vljudna, četudi se kdaj ne strinja
ohranja zase, kar ji zaupaš
vedno stopi na tvojo stran
išče in odkriva v tebi dobre stvari
spregleduje tvoje napake
moli za tvoje potrebe
odkritosrčno pove resnico
je odločna in nežna, odvisno od tvojih potreb
razume nihanja razpoloženja in čustev
Ne-ljubezen
te izkorišča zase
te ima za končno osvojenega
zahteva, da ravnaš, kot ona želi
zvrača krivdo nate
strahuje s povišanim glasom ali jokom
daje nepotrebne nasvete
dopoveduje ti v čem so tvoje težave
vedno ima prav in na vse ima odgovore
kuja se in zavrača pogovor
kaznuje te na razne načine
zapomni si, kar si napačno storil
spodkopava tvoje zaupanje
računa z uslugami in jih tehta
primerja te z drugimi
A še ta greh me teži torej… pa še celo ne spomnim se, da sem napisala, rekla pa možno da sem in to tudi mislim… bog mi odpusti noo
No vendar sem mnenja, da se vsega ne sme reči in še manj napisati, ker je pisanje po tem *hinavskem* čveku samovzgojni proces lol, ker nikoli ne veš, koga imaš med bralci, ker se malo drugače bere, če je kdo prišel z obiska v bolnišnici ali pa s poroke, če si cel dan delal in zvečer pošpegaš butaste internetne strani ali pa si cele tedne v suicidalnem stanju…
Hja zmedena_samica, isto kot ti pišeš (avtentično?), kar misliš, tudi it napiše, kar misli, torej, da pove, kaj jo moti… zakaj bi bilo bolj fair, kar ti pišeš, ona pa bi sem morala hinavsko strinjati
[code]"Nekoč bo lepo,
ko blazni bomo ob ognjih čepeli
in bomo odprte rane imeli-
takrat bo lepo..."[/i][/code]Samo to odgovorim, potem pa jaz spustim stvar iz rok.
Vezo ima toliko, da če bi to poslušali in poslušali in poslušali…, bi sčasoma temu lahko tudi začeli verjeti.
Verjetno ni bilo slišati ravno ljubeče…
Verjamem, da ni bilo mišljeno tako slabšalno, pa verjetno nisi ob tem čutila ravno neko sprejetost s strani babice…
Ne vem, če ravno na različnih koncih Slovenije pomeni različno stvar, vsekakor pa različni ljudje to besedo uporabljajo za različne namene oz. ji dodajo različno količino slabšalnosti.
Pa vendar, starejši si, težje v sebe prikličeš tovrstne občutke/čustva.
Butasto je ponavadi tisto česar ne razumemo. In ker ne razumemo, se počutimo butaste. Se pa raje izgovorimo, da je razlog za občutenje butastega izven nas, kot pa v nas. 🙂
[/quote]
“Butasto” je tudi takrat, ko si domišljamo, da smo pametni oziroma pametnejši od tistega, ki sprašuje, na podlagi tistega enega vprašanja. 😉
Zanimivo razmišljanje. Ampak, a se tebi zdi, da sprejemaš avtorico tega vprašanja v celoti, z vsemi njenimi občutji, glede na to, da ti je vseeno, kako se bo počutila ob tvoji repliki. Kaj je recimo sploh smisel tvojega odgovora na njeno vprašanje, kako si naj pomaga z njim?
Običajno velja obratno, predvidevam da si se zatipkal…[/quote]Ne nisem se zatipkal 🙂
Nekdo ki je pameten bo najbrž vprašal kako globoka je voda, poizkušal izmerit…itd, neumni takret že plava ali pa razbije glavo….. ;)[/quote]
To je res, ampak če tisti ta pametni ne dobi odgovora (kar je možno ;), se lahko zgodi, da nikoli ne plava, glave si pa tud ne razbije. Gre se seveda predvsem za način razmišljanja oziroma značaj. Emocio ne sprašuje, on vse ve in ga nič ne zanima, kaj imajo drugi za povedat. Instinkt pa je njegovo nasprotje. 😉 Razmerje med tema dvema pa odloča, kako razmišljamo. Seveda je tu še Racio. 🙂
Absolutno lahko! Vidiš, tega te pa psi ni naučil, razlikovati med osebo in njegovimi dejanji. Težko verjamem, da tako načitan tip kakršen bojda si sam, tega ne zna razlikovat. Vedenja so namreč spremenljiva, osebnost ko taka pa ne.
*Drugega pa nisem brala. Spet bo en kup filozofskega … spisovja.[/quote]
Saj nisem nikjer napisal, da pameten avtor ne more postavit butastega vprašanja. Se pa sprašujem o tem. PSI (ali pa življenje po njem) me vseeno uči, da ne obsojam, preden vprašam. 😉
Bolj kot se človek ne sprejema, pogosteje so njegovi razumi v konfliktu, si ne prisluhnejo, zato se pogosto izraža le vodilni razum, ker ostalima dvema ne pusti do besede, da izrazita svojo resnico. Če sta na vodilnem mestu dva razuma (emocio in instinkt), se lahko zgodi, da se tak človek vede enkrat zelo domišljavo, drugič pa zelo sočutno.
Marko
to kar ti poimenuješ z besedami Emocio, Racio in Instinkt,
jaz poimenujem sozvočje naših misli, telesnega ugodja, občutkov. Saj si imel psihologijo, kajne. Torej, enkrat nas glava boli, in bolj težko razmišljamo, drugič smo izrazito pod vplivom kakšnega hormona (torej telesen dejavnik) in spet težko uporabljamo svoj Racio oz. kakorkoli.
Se pa strinjam, da imamo vse to troje vsi v svojih glavah, samo res ne vem, če lahko pripišem, kot da so to različni umi. Bi rekla, da je vse en sam um, samo da zaradi različnih čustvenih/telesnih dejavnikov se “odločamo” enkrat za eno, drugič za drugo… Odločamo zato, ker tudi ko delamo pod vplivom nekih občutkov, še vedno nekako zavestno vemo, kaj delamo oz. se zavedamo svojih dejanj.
Ne vem, zakaj je to deljeno, ti trije umi…
Bolj kot se človek ne sprejema, pogosteje so njegovi razumi v konfliktu, si ne prisluhnejo, zato se pogosto izraža le vodilni razum, ker ostalima dvema ne pusti do besede, da izrazita svojo resnico. Če sta na vodilnem mestu dva razuma (emocio in instinkt), se lahko zgodi, da se tak človek vede enkrat zelo domišljavo, drugič pa zelo sočutno.[/quote]Je pa prav, da se oba enakomerno oz.sorazmerno prepletata…..po domače povedano, v življenju je potrebna konstantnost na vseh področjih, ker nobena skrajnost ni najbolj zdrava…
Mogoče zaradi lažjega razumevanja človeškega vedenja, razmišljanja, poznavanja značajev. To je bolj za kakšno resno delo, za psihologe itn.
Ne nisem se zatipkal 🙂
Nekdo ki je pameten bo najbrž vprašal kako globoka je voda, poizkušal izmerit…itd, neumni takret že plava ali pa razbije glavo….. ;)[/quote]
To je res, ampak če tisti ta pametni ne dobi odgovora (kar je možno ;), se lahko zgodi, da nikoli ne plava, glave si pa tud ne razbije. Gre se seveda predvsem za način razmišljanja oziroma značaj. Emocio ne sprašuje, on vse ve in ga nič ne zanima, kaj imajo drugi za povedat. Instinkt pa je njegovo nasprotje. 😉 Razmerje med tema dvema pa odloča, kako razmišljamo. Seveda je tu še Racio. :)[/quote]A so ti trije vsi plavalci al še rabijo rokavčke?….cccc
Če se kdo tako dolgo pripravlja in analizira kaj je ljubezen, če je sploh ljubezen….itd, je velika verjetnost, da ti en bedak že kušuje nesojeno nevesto…… 😉
Mogoče imajo nekateri že izkušnje s tem in jim je zato to tako “butasta tema” oz tisti ki so le “skočili v vodo” mislijo drugače…. 😉 :))))
Ravno ko si mlad, ne veš kaj dosti o ljubezni. Ljubezen takrat pomeni le poželenje, pravo ljubezen spoznaš ponavadi šele, ko si zrel. Meni osebno največ pomeni tista ljubezen, ki ostaja v vseh okoliščinah. Ko te ima nekdo rad, če si star ali mlad, reven ali bogat, zdrav ali bolan… Ko te ima nekdo rad kot notranje bitje, ne zgolj kot meso, kot predmet poželenja. verjamem, da taka ljubezen ostane dosmrtno ali še preko smrti, če je še kaj po smrti, v instant zvezice na podlagi telesnih atributov pa ne dam velike veljave, to je vse površinsko in minljivo.
Ravno ko si mlad, ne veš kaj dosti o ljubezni. Ljubezen takrat pomeni le poželenje, pravo ljubezen spoznaš ponavadi šele, ko si zrel. Meni osebno največ pomeni tista ljubezen, ki ostaja v vseh okoliščinah. Ko te ima nekdo rad, če si star ali mlad, reven ali bogat, zdrav ali bolan… Ko te ima nekdo rad kot notranje bitje, ne zgolj kot meso, kot predmet poželenja. verjamem, da taka ljubezen ostane dosmrtno ali še preko smrti, če je še kaj po smrti, v instant zvezice na podlagi telesnih atributov pa ne dam velike veljave, to je vse površinsko in minljivo.[/quote]
Za ljubezen ni potrebno neko vedenje, ker potem otroci ne bi bili sposobni imeti radi.
Se pa skozi čas naučimo na kakšen način lahko občutimo ljubezen in kako odnos graditi. Nismo več tako naivni, kot otroci. 🙂
Otroci imajo radi tiste, ki jim prinašajo ugodje, saj se ne razlikujejo kaj preveč od odraslih. Vzemi mu igračo, pa boš videl, kako ti bo pokazal ljubezen. :)) Le odrasli se do njih obnašajo bolj previdno, drugače kot do odraslih, dokler jih oziroma njihove naivnosti nekdo ne želi izkoristit. Z odraslimi pa ni nič drugače, le bolj previdni postanemo.
Forum je zaprt za komentiranje.