odtvoritev ali otvoritev……… zasledila sem namreč, da nekateri pijšejo eno, drugi drugo….. zdaj sem pa v dvomih….. hvala… 🙂

Otvoritev.

hvala 🙂

otvoritev… hmmmm a ni to hrvatizem??

odprtje bi bilo bolj slovensko

otvoritev je vsaj toliko slovenska kot sta avto in televizija

Otvoritve so odprtja.
Npr.: odprtje razstave, ne otvoritev razstave.

Otvoritev je v tem pomenu že v Pleteršnikovem slovarju in res ni prave potrebe, da jo tako preganjamo.
In da ne bo kdo zdaj še šahovskih otvoritev preimenoval v odprtja. 🙂

Jezik živi, besede pa prihajajo in odhajajo… Kar je bilo še čist ok v Pleteršnikovem slovarju, ni nujno čist ok tudi danes.

Govorili smo o besedi, noben lektor razumne pameti pa ne bo ignoriral besede oziroma besedne zveze, ki ima svoj pomen v določenem okolju. In če so pri šahu otvoritve, so pač otvoritve.

Svoje pojasnilo sem ponazorila s primerom, ustaljenim v današnjem knjižnem jeziku.

FidaPLUS:
#1odtvoritev_razstave 1 zadetek
#1otvoritev_razstave 5361 zadetkov
#1odprtje_razstave 2730 zadetkov

Otvoritev je čisto lepo ustaljena tudi v tem pomenu.

Lektorjem so najprimernejši in najbolj merodajni, če hočete, poleg drugih virov prav jezikovnonormativni pripomočki.

SSKJ, ki je sicer za določen korpus besed žal že malo zastarel, je v tem primeru jasen. SSKJ je nastajal dolga leta, vse pa se je začelo že davnega leta 1960 in nato nadaljevalo kar hudo dolgo. Že med nastajanjem slovarja pa so jezikoslovci spoznali, da otvoritev ni več najbolj primerna:
otvoriti -im dov. (o) raba peša

Za glagol “otvoriti” se popolnoma strinjam, da mu raba (oz. uporaba 😉 peša in da ga je bolje zamenjati. Sam glagolnik “otvoritev” pa v SSKJ nima nobene oznake:

otvorítev -tve ž (i) glagolnik od otvoriti: otvoritev zborovanja /
otvoritev razstave / otvoritev ceste, nove avtobusne linije

♦ šah. otvoritev igre začetna poteza igre; indijska otvoritev // prireditev ob
slovesni izročitvi česa v javno, splošno uporabo: biti na otvoritvi; na večer
pred otvoritvijo so imeli nastopajoči zadnje vaje

Ima pa otvoritev v tem pomenu res oznako “pešajoče” v SP2001, ampak glede na razmerje v korpusu FidaPLUS (v katerem so sodobna in večinoma tudi lektorirana besedila) očitno brez realne podlage (ne rečem, lahko pač meniš da beseda ni najbolj primerna, da je bolje uporabiti kaj drugega, to je pač stvar okusa; težko je pa trditi, da se v sodobnem jeziku otvoritev na uporablja).

Sploh sem pa vmes razmišljal o tem, da ima otvoritev mogoče dodaten pomen v primerjavi z odprtjem: da je to prireditev ob odprtju nečesa oz. odprtje s prireditvijo. Na odprtju razstave ljudje grejo enostavno pogledat slike, na otvoritvi je pa govor, glasbena točka, narezek 🙂 Bi bilo zanimivo pregledati tistih 7000 zadetkov, če se da izpeljati kakšno pravilo.

Strinjam se z Zvedavcem, tudi zame ima otvoritev rahlo drugačen pomen kot odprtje, bolj slovesna naj bi bila otvoritev. Mislim, da samo zaradi “suma na srbohrvaški izvor” te besede še ni potrebno na silo izganjati iz slovenščine.

Moje prevode (da, sem študent prevajanja) je profesorica oštevala, ker sem uporabil besedo otvoritev. Je rekla, da je to prišlo iz vzhodnih krajev (da, sem Štajer’c).

Meni in ostalim sošolcem (iz vseh koncev Slovenije) se zdi beseda čisto v redu. Sem pa nedavno v televizijskih oglasih zasledil, da se bliža Lidlova otvoritev …

Podobno kot Zvedavec in Filip otvoritev zame deluje za odtenek slovestnejše, bolj pompozno kot odprtje.

Ko si že omenil Lidl – mene pri teh oglasih moti, da “osrednji Slovenci” (da ne bom spet zmerjal Ljubljančanov :)) ne znajo več izgovarjati sklopov soglasnikov in tako govorijo filem, filemski, vimbeldon, čm’relj … in seveda tudi Lidel. Grozno.

… in v zadnjem Vikendu PIŠE, da bodo predstavili eno od Vesen … mislim, da pri napovedi za novo oddajo mojce Mavec, Zlatolasko.

Mogoče je pa avtor/lektor razmišljal po principu vesla – vesel …

Kolikor vem, je to pravzaprav edina mogoča oblika.

Tudi drugače si ne predstavljam, da bi pisali: Vesn ni bilo na zabavi.

Vesen je čisto prav, pravilo je, da se vrine “e” (oziroma “i”, če je nezvočnik “j”), če je na koncu kombinacija nezvočnika (m, n, r, l, v, j) in zvočnika (drugi soglasniki).

V to pravilo se sicer ne mislim podrobneje spuščati, imamo pa primere:

ujma, ujm
žolna, žoln
volna, voln
… …

in zato se meni čisto dobro sliši tudi Vesna, Vesn (ali pa vesna, vesn).

Seveda pa smo že prišli od filma do filema in filemskega sporeda, predvsem v osrednji Slovenji (spet ne bi rad zmerjal Ljubljančanov).

Tu se strinjam s tistimi, ki pravijo, da je preganjanje besed iz jezika na podlagi domneve (ali tudi dejstva, kakor hočete), da gre za hrvatizem, nesmiselno. Je pa to zelo politično. V časih panslavizma smo take besede množično uvažali, danes jih podimo. Jaz sem na tem področju za delno liberalizacijo. Ne popolno, ne pa tudi za zaprtje “trga” besed. 🙂

Naj najprej malenkostno popravim Zvedavčevo navedbo pravila:
samoglasnik se vrine v končni zlog ZVOČNIKOV (l, r, m, n, v, j) + nezvočnikov.

Filip, tvoji primeri so navedbe sklopov zvočnik + zvočnik – film, žolna, volna – zato jih ne gre dajati v isti koš.
Pri vesni npr. imamo pa sklop nezvenečega nezvočnika S + zvočnika N, zato dobimo dodatni E (vesen). Podobno je tudi veslo – vesel.

aha, očitno torej višja matem… ee e e… gramatika

hvala :))