DA tokrat jaz presekam tiso neskončno kačo:-)))
Pravkar sem začela brati Tetino zgodbo. Česa več še ne morem povedati, ker sem komaj zagrizla vanjo. Je pa prvi okus dober 🙂

Neprebrano odložila Dekle iz Šanghaja, začela Pokoro Iana McEvana. Razlika v jeziku je več kot očitna.

🙂 kaj, če bi se to vprašanje zastavilo vedno znova na začetku vsakega meseca? Bi bili zanimivi odgovori, pa še statistično bi jih lahko ovrednotili. 😉

Tudi jaz sem odložila Dekle iz Šanghaja, nekako me ni pritegnila…čisto nasprotni učinek pa ima name knjiga Lepotica s pomarančami avtorja Josteina Gaarderja, ki jo trenutno berem.

Jaz pa berem The Bell Iris Murdoch.

Uf, jaz sem včeraj zapisala še v staro kačo. Bom ponovila: Julio Cortazar – Hudičeva slina.

V tem tednu končala: Jergovič – ”Sarajevski Marlboro” (ob takšnih zgodbah me vedno znova pretrese, kako se življenje odvija v malenkostih), Coetzee – ”Sramota” in Eca – ”Zgodovina lepote (prijetno gostobeseden, kot vednu; kljub temu da ni leposlovje), čez praznike pa pride na vrsto nekaj zabavnega in kuharske knjige (čas za knjižnico).

Zaplotnik, Pot. Prvič sem jo prebrala že pred leti in mi je bila zelo všeč, zdaj mi je pa še bolj :))

zapletena navodila za nov gsm, za nov lcd tv, za nov dvd..
zdaj decembra vse s stilu: shop till you drop
žal 🙁

@Pilgrim: iskreno sožalje. Večino avtorjev tovrstnih del bi bilo treba poslati v kakšno kazensko kolonijo za pisanje navodil.

Nismo ljudje funkcionalno nepismeni, ampak avtorji papirjev, ki sodijo v ta rang!!!

vmes se pa najde čas še za kaj boljšega, recimo za Astralni niz Ferija Lainščka.

Kristin Hannah: Wenn Engel schweigen,
http://www.amazon.de/Wenn-Engel-schweigen-Kristin-Hannah/dp/3548252982

klavdija

Barva magije. Tekoče berljiva in dovolj zanimiva, mestoma duhovita, a vendar me žanr ni ogrel.

zongliram med dedu za petami (arto paasilinna), everything is illuminated (jonathan safran foer) in kazenskim zakonikom.
v prihodnjih tednih me pa cakajo tisina v oktobru, se dve knjigi paasilinne, mucho mojo (joe r lansdale) pa se par dobrih paperbackov. ah pa tisto, kar bo dedeku mrazu in kosa padlo.

Končal Ecotov Skrivnostni plamen kraljice Loane (roman si ob priliki zasluži posebno temo), načel Kiran Desai: The Inheritance of Loss. Obetavno.

Pravkar končala Sanja Rozman: Sanje o rdečem oblaku. In od Dese Muck:Panika.
Bralci, je kdo že bral zadnjo knjigo od Dese: Peskovnik Boga otroka?

Zelo me zanima mnenje o Skrivnostnem plamenu.

@mitzie: grem v posebno temo, ker se mi zdi, da bi lahko o tem celo malo razpravljali 🙂

Umberto Eco- Šest sprehodov skozi pripovedne gozdove
Nicholasova zgodba

Črno-belo pisane od Joanne Harris, pa mi ni tako všeč, kot recimo pet četrtin pomaranče, ki mi je zeeeloooo sedla.

Ravnokar odložila Igra na izločanje Michala Viewegha, ki mi je bila zelo všeč.

Metka, jaz sem knjigo Dese Muck dobila za božič, ampak moram prej prebrati še eno drugo. Upam, da bo kdo drug poročal.

če je že beseda o Michalu Vieweghu —
— beremo (in poslušamo) vse, kar izdajo SANJE.
trenutno Lolito.
Čisti užitek!

@pilgrim: a tut Patetico? :))

(jaz sem si ga namrec ravno danes skupaj s Chomskyjem in Sangeeto pocastila za novo leto)

lp, proxima

@Pilgrim: me veseli, he he, potem bo moj prevod imel vsaj enega bralca 😉

@proxima: tut patetico. pa Sugar Free Baby Uršule Ramoveš, pa …
le kje Rok stakne vse te “norce”?

@proxima: a ti tudi sama sebi kupuješ darila?
jaz sem si (me je sram, da sem tako otročji, pa priznam samo tukaj) letos kupil tisti unicefov avtomobilček, svetlo moder, polepljen z njihovim logom, tisti jeep, ki se mu dajo odpret vrata pa hauba, pa volan se mu obrača – komaj čakam, da ga dobim :-))