kaj berete
Jasno. Thor Heyerdahl, avtor knjige, je skupaj s petimi soudelezenci (eden od njih je bil Sved, drugi Norvezani) leta 1947 preplul 6000 km Pacifika (iz Peruja do Polinezije) na splavu iz balzovcevih debel, zvezanimi s striki – poimenovali so ga Kon-Tiki (pod tem naslovom pa najdes tudi dokumentarec na imdb.com). Imel je namrec teorijo, da polinezijska ljudstva deloma izhajajo iz Juzne Amerike (na to so ga navedle sumljivo podobne legende, kipi in nekatere rastline). Odprava je uspela, teorijo so sicer kasneje spodbijali (moram malo po internetu raziskat, kaksen je pogled na to stvar lately), ampak ekspedicija je imela priblizno tak ucinek kot prva odprava na Severni tecaj.
Si predstavljas, 6 ljudi, ki vzame s seboj 1100 litrov vode in 6watno kratkovalovno radijsko postajo, ki jo morajo ves cas flikat, ker zicke razjeda slana voda..:))
Skratka, v otrostvu je bila to ena mojih najljubsih knjig – pa se tak cvrst prevod je..:))
lp, proxima
Prebijam se skozi Foucaultovo nihalo, pa nikakor ni pravega navdušenja. Glede na to, kako všeč sta mi bili Ime rože in Baudolino, sem pričakovala, da bom Nihalo ravno tako prebrala na dušek, pa kar ne gre…
Prebrala pa sem knjigo Zorro začenja svojo pot. Brati sem jo začela samo zato, ker jo je napisala Isabel Allende, ki je ena mojih najljubših pisateljic, sicer pa sem mislila, da glede na temo knjiga ne bo kaj prida. Pa sem bila presenečena, knjiga je prav dobra. Poleg otroštva in mladosti glavnega junaka zanimivo opisuje še Kalifornijo 19. stoletja, zatiranje Indijancev, pa Mehiko in Španijo. Pravih Zorrovih pustolovščin je v knjigi malo, bolj je osredotočena na to, kako je postal to, kar je.
Kot pridna mravljica pridno grozem Pynchonovo Mavrico težnosti. Včasih se malce izgubim, pa se spet najdem, nekateri odlomki so fantastični, knjiga je tako bogata, da je brezveze o njej kaj več govoriti, kogar zanima naj jo prebere, tudi če ne cele, samo da dobi občutek za stvar. Da ne govorim o prevodu, Igor Zabel je opravil več kot odlično delo, škoda da nas ne bo več razveseljeval z dobrimi prevodi.
Evo, nova delovna zmaga (si jo je moj dragi zadnjic kupil za na vlak, pa je potem zaspal): “Pred spanjem si stokrat skrtačim lase” – ojojoj, kakšno žaganje.
Bi clovek rekel, da me je DaVincijeva sifra kaj izucila..:> da se ni za zanasat na reklame..:))
Mogoce je primerna za kaksno cakalnico pri zobarju – potem se ti zdi se vrtanje po zobeh pravo olajsanje:) 🙂 🙂 Sicer pa ni vredna porabljene ure in cetrt.
lp,
proxima