kaj berete otrokom?
Bebiborn je napisala:
“Hoj Enka, meni se ne zdi zelo strašljiva, je pa kar precej temačna in tako kot reče na prvi strani: nič lepega se glavnim junakom ne dogaja. Je pa bolj enostavno od HP, mišljeno je za mlajše (jaz bi rekla tam, drugi, tretji razred), knjigice so kratke, zgodba enostavna. Zanimivo je, kako pedagoški je avtor. Npr. reče, da je nekaj “v prenesenem pomenu” in nato doda “kar tukaj pomeni, da ne dobesedno…” in pojem razloži. In tako skoraj na vsaki strani, tako da je bilo zame kar precej moteče. Je pa najbrž za otroke koristno.”
Na knjižnem sejmu sem kupila 4. knjigo iz zbirke (ker je bila po 500 SIT :-)) in hči je takoj zapela, da jo začnemo brati, za nami so tako 3 poglavja. Mračno vsekakor. Strašljivo ne preveč :-). Naša skoraj 8 letnica je čisto padla noter in sem se je včeraj ob 22h komaj otresla, bi poslušala kar celo noč. Šestletniku je pa še malo pretežko.
Pojasnila bolj “strokovnih” besed me ne motijo, otrokoma so pa zeloooo všeč :-).
Tako, to so naši prvi vtisi. Mislim pa, da bomo zbirko predelali.
Enka, ampak če se ne motim, sta tvoja otroka starejša od mojih (2 in 5 letnica). Moja kolegica pa to bere 3 in 4,5 letnikoma, kar se mi zdi odločno prezgodaj. Naša starejša strašno uživa pri Primožu Suhadolčanu in njegovih Ribo na glavo, pa spat. Ta mali pa smo kupili Juha, ki iz buč se skuha za Miklavža in jo je danes že nesla v vrtec!
Joj, se posipam s pepelom, ker sem mogoče nerodno vse skupaj napisala! Moj post ni bil mišljen kot kritika tvojega zapisa :-). Samo kot “naš” komentar, starost mojih otrok je namerno zapisana. V bistvu se je tvoja ocena, da so knjige primerne za 2., 3. razred, s tem potrdila :-). Je pa res, da je Miklavž prinesel hčeri Živalski vrt iz škatlice (pred časom gledali nadaljevanko na TVS) in smo zdaj Nesrečno zaporedje dali na stran :-).
Aja, pa moram še enkrat pokomentirat tale pedagosški pristop (ki bi sicer verjetno meni, če bi knjigo brala samo zase, tudi šel na živce). Danes po radiu hčerka ujame besedo optimistka. In vsa ponosna pravi: A ne mami, mi pa zdaj vemo, kaj je to optimistka…ter skorajda zrecitira to, kar smo o besedi optimist včeraj prebrali :-). Torej, za otroke očitno ta pristop res ni napačen.
Sem nekaj brskala po iskalniku pa se spomnila te teme :-).
Po 2,5 prebranih knjigah iz zbirke Zaporedje nesrečnih prigod poročam, da sta otroka navdušena. To so prve knjige po Harryju P., ki so hčerko resnično ogrele, kar me prav veseli, sploh ker niti niso napačne za brat (to je mama se ob branju ne dolgočasi).
P.S.
Bejbiborn, včeraj me je hčerka prosila, če bi lahko preskakovala tole pojasnjevanje besed :-)))).
Vseh postov nisem brala in najverjetneje to pomeni, da se bom ponavljala. Morda pa bo vmes tudi kaj novega, dobro knjigo pa je škoda prezreti, ne? Naša pika ima pet let in od “resnejšega” (= niso slikanice) čtiva smo doslej prebrali Svetlano Makarovič v vseh oblikah (Kosovirja …, Miška spi, Smetiščni muc in druge zgodbe, …), Bratec in Kljukec s strehe, Emil (tudi Astrid Lindgren), Ingoličevega Ptička brez kljunčka in Rokove zgodbice spustili smo zgodbico, ki razkriva skrivnost dedka Mraza!), vse Anice Dese Muck (razen Anica in velika skrivnost – spet božične skrivnosti), pa Franceve zgodbe o … (podobno kot Anica), strašansko imeniten je bil Strahek, pa Mala čarovnica (oba ravno prav strašna in zelooo zabavna), Medvedka Puja, Oblačka Pohajačka, Prstančico in Koruzni deklici Neže Maurer, vse doselj izdane mavrične vile, najboljši od vseh pa je Luža (Matjaž Pikalo) … Pa zna biti, da smo še kaj pozabili.
Uživajte!
mami