kaj berete otrokom?
Predvidevam, da vas ima kar nekaj otroke. Spodnja debata z Bejbiborn me je vzpodbudila k odprtju te teme. Z mojo večjo hčero (4 leta) sva namreč v fazi prehajanja iz slikanic na malo “resnejšo” literaturo. sicer slikanice še vedno rada bere, a vse bolj pogosto mi moli pod nos zgodbe z zelo malo slikicami (Piko Nogavičko, Pikija Jakoba, te knjige o vilah od MK Vila Rubina …). Ker v tej literaturi še nisem tako zelo domača (ali pa nisem več :-)), odvisno s katere smeri gledam), bom zelo vesela vaših izkušenj. Knjig je ogromno, ne bi ji pa vendarle želela postreči s čim pretežkim.
Se mi zdi, da moraš to kar poskusit, pa potem malo testirat, koliko razume. Pri nas imamo dva različna tipa otrok. Starejši je že dolgo nekako pod častjo, da bi poslušala knjige z (veliko) slikami. Na njeno pobudo (7,5 let) smo začeli brat H. Potterja, ki se ga jaz ne bi lotila z njima verjetno še vsaj 2-3 leta in je čisto noter padla, recitirala dialoge, obnavljala cela poglavja. Skratka, zadeva ni bila pretežka zanjo (seveda pa smo se ustavili ob pomenu zelo veliko besed, ne samo tistih izmišljenih). Sine je drug tip. On nujno rabi ilustracije, da si zgodbo predstavlja (pa ne morem reči, da mu sicer manjka domišljije).
Vsekakor je od teh knjigic z manj slikami OK vse o kosovirjih. Pri nas sta vžgala tudi Opica Nana in Doktor Jojboli. Zdaj smo pa brali Gusarji pokovke (Alexander McCall Smith!), pa je tudi dovolj enostavno napisana, da jo lahko kmalu uvrstiš na seznam (pa Alexander ima še dve podobni knjigi, ki sta izšli pri nas). Se mi pa zdi, da smo mi začeli prehajat na tovrstne knjige nekje pri hčerinih 5 letih (mlajši bratec je bil pač prisiljen slediti :-)), prej ne.
Fanta sta stara skoraj sedem in pet in pol.
Obema smo brali Astrid Lindgren (Piko, pa Kljukca), pa Makarovičevo (vse po vrsti, še posebej sta uživala pri Kosovirjih), Medvedka Puja, zdaj obdelujemo Arturja in Minimojčke, pa kupe knjigic, ki si jih izbereta v knjižnici. Predelali smo tudi zbirko Zakladi otroštva.
Starejši zelo dobro (glede kvalitete in razumevanja) bere samostojno in si z največjim veseljem nosi iz knjižnice domov zbirko Čarobna hišica na drevesu – tako zgodbice kot stvarne vodiče, ki so ob vsaki zgodbici. To dobesedno kar požira, naučil se je pa tudi ogromno (jaz pa z njim :$). Predelal je tudi Kljukca s strehe – čisto sam.
No, pa seveda Grozne Gašperje, stripe Mikija Mustra, Kapitane Gatnike…
Pa tisto zbirko knjigic enega slovenskega avtorja (ne spomnim se imena), kjer je v vsaki knjigi pet zabavnih zgodbic: Ribo na glavo pa spat je ena od njih.
Zdaj se pa navdušujeta nad knjigicami Vražja nogometna druščina (videno v trgovinah), brali jih pa še nismo.
Naša dva sta 9 in 4. Tavelika je tisti otrok, za katerega vprašaš, kje pa je mula? Leži na kavču in bere. Odkar sem ji pred dvema poletjema dala v roke Tajno društvo PGC, bere vse, kar ji dam v roke, vse, kar najde v šolski in splošni knjižnici in še pri babici kaj zapleni. Tako je letos poleti predelala celo zbirko Pet prijateljev, zdaj končuje Skrivnosti, prebrala je še 4,5 prijatlejev, Gatnika, Mala čarovnica Lili (rula!), Karla Umek in dr. Kukalo, Čarobna hišica, Zvesti prijatelji (zelo smo pri detektivkah v teh letih, ja). Večerne pravljice so take, da so primerne tudi za tamaučka, v zadnjem času pa so to poleg slikanic (vse po vrsti) tudi Kosovirji, Vike Viking, Dobri sosedje, Vran v snegu, Zverinice z večne poti smo ravnokar končali, cela družina je razočarana nad zoprnostjo Kljukca iz Bratca in Kljukca s strehe … Tamauček bo šel po njenih stopinjah, čim bo začel sam brati, se mi zdi. Čim pride v knjižnico, se zapodi k mizici s pravkar vrnjenimi slikancami in ni srečen, dokler jih ne nabere, vsaj deset, potem pa hodi od enega do drugega od tavelikih in v bistvu mu mora vsak od nas prebrati vsako slikanico, tako da jo sliši vsaj po 3x, preden gre nazaj v knjižnico. Vsaj pa zato, ker jih nese še k babici, pa teži tetam in prijateljem, ki pridejo na obisk 🙂
Kitty
Naš je star malo pod 4 leta. Zelo zanimive so bile knjigice iz zbirke: Čebela Adela, Čmrlj Brundek, Komar Marko,… V bistvu so slikanice s tekstom, vendar je znal cele strani na pamet.
Prebrala sva tudi MIškolina.
Sicer pa mu v knjižnici še vedno jemljem knjige s slikami, ker zraven predebatirava razne situacije. Čudovite slike so v knjigi Božiček (finski avtor). Ob slikah si je izmišljeval cele zgodbe (kaj počne Božiček in palčki v mestu Korvatunturi).
Lotila sva se tudi okoljske problematike s knjigo “Kakšen čudovit travnik” od Mohorjeve družbe (upam da sem si prav zapomnila naslov), kjer je kar dojel pomen.
Lp, Ela S
Pravkar sem (sebi) prebrala prvo knjnigo iz serije Zporedje nesrečnih dogodkov (Snicket) ali nekaj podobnega je naslov. Brat pa sem šla zato, ker je prijateljica rekla, da to bere otrokoma (3 in še ne 5 let). Malo me je šokoralo, ker se mi ta knjiga ne zdi primerna za to majhne otroke, jaz naši 5-letnici tega ne bi brala, ker bi jo bilo strah, pa pretežko je, da bi sledila.
Ali slučajno ve kdo, za koliko stare otroke je to mišljeno?
Hoj Enka, meni se ne zdi zelo strašljiva, je pa kar precej temačna in tako kot reče na prvi strani: nič lepega se glavnim junakom ne dogaja. Je pa bolj enostavno od HP, mišljeno je za mlajše (jaz bi rekla tam, drugi, tretji razred), knjigice so kratke, zgodba enostavna. Zanimivo je, kako pedagoški je avtor. Npr. reče, da je nekaj “v prenesenem pomenu” in nato doda “kar tukaj pomeni, da ne dobesedno…” in pojem razloži. In tako skoraj na vsaki strani, tako da je bilo zame kar precej moteče. Je pa najbrž za otroke koristno.
Sem pa hotela vprašati o Juhi, ki iz buč se kuha, o čem gre (je niso imeli ne v knjigarni, ne v knjižnici)?
Ti, boljše kot je opisano na tistem linku, ki sem ga pripela, ne znam povedat :-). Meni se je zdela taka lepa zgodba o pomenu prijateljstva (pa čisto nič direktno pedagoška :-)), otroka sta jo pa tudi res rada poslušala, tako da smo jo iz knjižnice privlekli vsakič naslednjič, ko smo jo vrnili…kar nekaj mesecev. Pa še lepe ilustracije so, besedilo je tako razgibano razporejeno po knjigi (saj jo lahko na Canguri tudi prelistaš), ma, fajn knjigica, no. Tudi pri mojih prijateljih, ki jo poznajo, so jo povsod radi in večkrat brali. Tako da se jo po tej ceni res splača kupit (pa še danes na Canguri velja 51% popusta na poštnino :-)).
ful hvala za predloge. Sem si kar spisek naredila:-)) Zdaj ravno bereva zgodbice o čavknjeni čarovnici. In pa sproti, ko izidejo, preberemo nadaljevanje o teh vilah:
Smo namreč mahnjeni na vile. K sreči so tudi španci zelo produktivni s to tematiko in smo si nabavili celo tono knjig o vilah in potem imamo prave vilinske večere.
Kljukca s strehe si nekako ne upam vzeti, ker že risanke ne marata, ker jima je grozna :-((
Buča, ki iz juh se skuha je pa pri nas aktualna že dve leti. Prelistana tolikokrat, da je skoraj vsa strgana. Od iste avtorice smo zato kupili tudi Hopija popija in fantka, ki noče spati in sta obe super, super.
Božiček je pri nas že drugo leto v “obdelavi”. Smo ga morali letos predčasno vzeti iz omare. Knjige z božično tematiko namreč čez leto skrijem v omaro in jih potem 1.12. potegnem ven in tako začnemo s čarobnim božičnim vzdušjem. Sta pa letos Božička zagledali v trgovini in ga na vsak način želeli imeti. Tako sem jima povedala, da ga imamo doma in potem ni bilo miru, dokler ga nisem izkopala.
mikajo me Gašperji, bomo enega v kratkem sprobali. Kaj pa Obdarovanja je že kdo prebiral malčkom? Na emki jo namreč en bralec odsvetuje.
Mmm, meni Gašperji niso všeč. V bistvu mi gre na živce, ker je en sam dialog, za vsakim stavkom pa piše: “…” je rekel Gašper (oziroma kdo drug). Otroka jih imata pa rada. Knjigice so enostavne, le tematika je…no, v glavnem šolska (bolj ali manj neposredno), tako da smo jih mi začeli brati šele v šoli.
Ti, a vrančka ste obdelali? To so tudi strašno fajn knjigice. So sicer slikanice, a imjo kar precej teksta. Pripenjam eno za primer:
@bejbiborn, Enka – meni so tako grozne, da nisem prišla čez prvih nekaj strani. Na kraj pameti mi ne pade, da bi jih brala mojima dvema.
@aja – čavknjena čarovnica je pa super, smo jo mi tudi z navdušenjem predelali! Bom rekla tavelki, naj v knjižnici še za mavričnimi vilami pogleda. Superca.
Kitty
V prilogi Cicidoja in Cicibana Za starše so priporočene in odsvetovane knjige (slovenske in tuje), od letošnjega šolskega leta dalje pa tudi “Top 10 otroških knjig” znanih ljudi.
Se tega kdaj poslužujete? Je kdo tam našel kakšno fajn knjigo ali kakšno “čudno”? Ste se s katerim od seznamov kdaj popolnoma strinjali ali ne strinjali?
Spomnila sem se na to, ko ravno o knjigah za otroke govorimo. Na internetu pa nisem gledala. Prilogo prelistam, če že pride v hišo, pa tele sezname preberem, ker me zanima, kaj od napisanega poznam. Včasih poznam več, včasih manj. V kritiki pa pogledam tudi samo naslov, med tistimi jih običajno še manj poznam. :S
Prav “zdravo za gotovo” pa najbrž ni za jemat vsega skupaj – vsake oči imajo svojega malarja.
Uh, ena tistih kritik je pa pred časom krožila okrog, tako da je možno, da se tudi kje na netu najde – kljub temu, da je bila reč res zanimiva za prebrat ne vem, če se je komu ljubilo kljucat na roke :S
Bom poiskala tisto temo, če bo šlo. 🙂
“Kaj pa”, ja tole sem mislila, pa ni edina taka.
Sicer pa sem otrokom včeraj prebrala 4/5 knjigice Ribo na glavo pa spat! in je zelo duhovita, pa zelo blizu mi je, saj je zelo podoben stil, kot ga imam jaz, kadar povem kakšno pravljico “iz ust” kot pravi moja starejša (prevod: pravljico, ki si jo izmislim sproti). Si bom še kakšno od Suhadolčana izposodila.
Sem pa brala tudi od Bine Štampe Žmavec Srce drevesa in je sicer lepo sporočilo, ampak čisto pretežko za otroke, tako da jima sploh ni bilo zanimivo.
Jaz priloge ne preberem, priznam, pa sem jo od začetka kdaj odprla. Naporno ko strela. Če pustimo ob strani to, da si ne pustim nekim seznamom narekovat odsvetovanega branja, sem pa po branju polinkane “kritike” prav vesela, da priloge ne berem. Ajme meni.
Kitty
Našega 7 letnika je pritegnila pustolovska zbirka Čarobna hišica na drevesu. Lahko se bere vsaka knjigica neodvisno od druge ali po vrsti, jih je kar veliko. Kot sem napisala pustolovske dogodivščine sestrice in bratca, napeto, veliko zananstvenih razlag napisanih zelo preprosto. Našega fanta je zbirka povsem prevzela.