Jysk

Danes v Jysku.. Trgovina skoraj prazna.Ena trgovka za blagajno, en trgovec neki gospe pomaga pri nakupu, nato odide v skladišče. Ostane trgovka ki sedi na postelji in se pogovarja s kolegico ter debatirata o osebnih stvareh. Ko pristopim in rečem da potrebujem pomoč pri nakupu za  me odvrne da bo takoj… Ta takoj traja…,10 minut, trgovka še vedno debatira s kolegico in sedi na postelji… Pristopim do trgovke za blagajno, ta reče da ona mora bit za blagajno..ter da samo sekundo in bo nekdo prišel…. Ta sekunda traja spet 10 minut… Če bi to stvar dobila drugje bi že takoj odšla.. Ampak sem vztrajala. Ker sem se začela pogovarjat sama s seboj in sem postala glasna češ kaj si določeni zaposlen dovolijo je gospa trgovka priletela izza blagajne in se začela opravičevati. Uredimo vse informacije za nakup… Na blagajni uredimo vse formalnosti nakar pride trgovka ki se je ves ta čas pogovarjala osebne stvari z drugo gospo in se začela opravičevati.. Povedala sem ji kar ji je šlo… Na koncu mi reče v smehu ja gospa kam se boste pritožili… Ja gospa.. Pritožila se bom. Pa verjamite da vam bodo sledile sankcije, sploh za take ki lenarijo in ne opravljajo svojega dela v službi. Ljudje božji če jaz ne opravim svojega dela v svoji službi sem naslednji dan brez službe!!!!!

A ti povem da take vedno pridejo najbolj skozi. Boli njih. Jaz sem bila v vsaki službi pridna, naredila kar je bilo treba naredit in na koncu zvisela. Ja ” une” ki pa so se cel čas šlepale in na pol delale so še vedno tam. Ampak mene sedaj prav malo briga. Se imam fino tam kje sem.

Tudi sama imam slabe izkušnje v Jysku na Rudniku. Prodajalci komaj žvijo od brezdelja in enostavno ignorirajo vprašanja, kar rabiš. Zdrdra ti da je vse na internetu. Bi mu jaz dala knjižico v roke pa gasa na zavod!

V Merkurju tudi bolj lene trgovke.  Nevem, kje jih najdejo.

Jaz si ze dolgo vec ne mazem rok z slovenackim drekom. Skoda mojih zivcev. Zivljenje je prekratko, da bi se sekiral zaradi taksnih pacientov.

To ni nic v primerjavi s tem kaj vse jaz dozivljam v tej mafijski drzavi. V taksnem primeru se jaz samo obrnem iz grem ven iz trgovine. Vceraj sem v hipermarketu tus na samopostrezni blagajni cakal ziher 15 min. da je prisla trgovka popravit papirnati trak v blagajni. Nekako je izkocil ven pa mi ni izdalo racuna. Jaz pa brez racuna ne zapustim trgovine. V mojem primeru gre za podtikanje globoke drzave, ki mi nagaja. Verjamem pa oziroma vem, da se svasta dogaja v Slovenli. In da vse pristojne sluzbe (inspekcije) tisijo glave v pesek. Ker scitijo nase gospodarstvo in ne potrosnika.

Sam ti si pa tud ena…

V trgovini si bila pol ure, od tega si 20 minut cakala!

Ni sans!

Ko vidim, da trgovka nekaj trobezlja z nekom, jo lepo vljudno prekinem in vprasam, kar zelim in s svojim nastopom zajtevam, da se mi posveti tisto minuto ali dve, ko jo potrebujem, potem pa naj klepeta naprej.

moja prednost pred to golaznijo je ta, da imam živce kot konj in časa na pretek. Meni ne morejo nič. Tako ne fizično, psihično kot ne pravno. Samo na rit me lahko kušnejo.

To je zato, ker trgovci dobijo toliko kot prostovoljci,… Za ta denar delaš, če te mož živi ali imaš dediščino, sicer ne delaš, pa ne zato, ker ne bi hotel, ampak zato, ker ne prideš skozi mesec pri tej draginji.

Prvo pravilo. Brez racuna ne grem iz trgovine. Pa da me zunaj pricaka inspektor. In kaj mu naj recem? Kaj mu naj recem kje imam racun.

Inspektor naj se briga zase!

Moja lastna volja je, ce bom vzela racun ali ne!

Ja, trgovina ga mora izdat, to je res, ampak naj se to zmeni s trgovino, ne z mano!

Skoraj vedno vzamem racun v trgovini, ne vzamem ga pa pri frizerju, na kiosku, v lokalu, v pekarni in takih podobnih, ko kupim neko malenkost ali storitev, pri kateri ni reklamacij.

In da mi zato se en inspektor najeda! Ma, ga glih sunem nekam!