Južno od Pekla; Extended Edition :)
Končano 16. 3. 2014 ob 9:45
Pozdrav.
Sporočam, da sem s 66. poglavjem drugega dela zaključil svoje pisanje in Slovenci imamo zopet nov tekst za BDSM roman, samo da še vsi tega ne vedo
Kot vsaka dobra extended verzija je tudi moja v dveh delih. Tako imamo
Južno od Pekla part I in seveda
Južno od Pekla part II, ki je izpadel nekoliko obširnejši od prvega dela. Shit happens.
Malo statistike in anaLize for fun only. (Obožujem statistiko, ekonomijo, finance, borzo in podobno neumne kapitalistične izume, čeprav sem po duši čisti levičar)
Torej:
Pisati sem začel 30. 10. 3013 in prenehal 16. 4. 2014, kar znese 168 dni.
Pisal sem vsak dan. Začenjal sem ob 4:45, zadnje dni tudi prej, ne, ker bi tako hotel, ampak ker nisem mogel spati. Povprečno sem napisal 1211 besed na dan. Južno od pekla ima v tem trenutku 203.400
Ko sem v zadnjih dneh jurišal proti cilju (šele kasneje bom videl kaj vse zaradi tega manjka) sem pisal po 2863 besed na dan.
Prvi del ima 76.000 besed. Načrt je bil, da ima drugi del ravno toliko. Žal se je vrag raztegnil na 127.000
Sedaj mi ostane samo še poliranje in urejanje s popravki.
Še kaj zanimivega?
Pri pisanju sem se moral posvetovati z gasilci, preučiti delovanje policije, se spoznati s konjerejo, šolo jahanja, po dolgih letih poiskati mojega prijatelja zdravnika internista iz Slovaške, da sva preučila fizične aspekte, včlaniti se v dva BDSM foruma, kjer so člani moje, do takrat samo slutnje, postavili v prave okvirje, po Internetu obiskati Mongolijo in Berlin in najbrž sem pri tem naštevanju pozabil kup stvari in še danes mislim, da sem bil vseeno pri nekaterih stvareh dokaj hm … šlampast. (ja zavedam se, da je šlamparija bumerang)
Poleg pisanja v wordu sem popisal osem strani excelove datoteke, z opombami, seznami oblačil, časovnimi okvirji, vodili za poglavja, novimi besedami in idejami, (ki sem si jih čez dan pisal na listke in ki sem si jih ponoči pisal na listke, da jih ne bi do jutra pozabil in pri tem grdo vznemirjal mojo punco in obe mački)
In še poslovni poziv za vse, ki bi jih to zanimalo:
Potreboval bi oblikovanje platnic, tako za tiskano, kot tudi za e izdajo. Knjiga bo zaradi obširnosti teksta skoraj (še ni zajca ujel) gotovo izšla v dveh delih, torej bi bila lahko tudi dva para platnic.
Nadalje potreboval bi tiskarja, založnika, oblikovalca, stilista, tajnico režije in vse, kar spada poleg, in ne nujno v tem vrstnem redu. Se pravi vse, kar je potrebno, da iz teksta v wordu nastane papirna in e-knjiga.
Izbrane storitve bodo seveda plačane. Denar je (začuda) pripravljen. Sodelovanje v projektu z deleži, po dogovoru. Zaradi eksplicitne tematike besedila lahko sodelujete tudi anonimno ali pod psevdonimom.
G.
Drugo branje in s tem popravki so se približali koncu. Dodan je bil še Epilog, ki ga je spodbudila prva beta bralka in ga sam zaradi veselja, da je vsega končno konec, nekako nisem imel namena napisati.
Sedaj bi si želel še nekaj testnih bralk ali bralcev, ki bi svetovali, ocenjevali, mi napisali mnenje, opazili logične napake in predvsem s svojimi odzivi podali osnovo za odločitev, ali se sploh splača podati v visoke stroške, ki bi jih zahtevala tiskana izdaja. Ker, navsezadnje, nobenega smisla ne vidim v tem, da se 400 papirnatih izvodov, valja po policah ali skladiščih in pri meni doma, če bi bila vsebina nevšečna skoraj vsakemu, ki bi knjigo prijel v roke.
Torej, če ima, katera ali kateri veselje in čas do takšnega branja, vljudno vabljeni na pokušino.
Hvala
G.
Me veseli, da vas branje ni pustilo hladne, masochova. Knjiga, da bi jo človek bral zadržane sape, če ne bi bila tako dolga, kajne? Samovšečno pristavi Gumpec.
Zelo zanimivo mi je bilo prebrati zgornje objave, kajti potek dogodkov je bil navsezadnje precej drugačen, kot sem še ves temno zelen predvideval spomladi.
Ko je besedilo dobil v roke urednik so se zadeve kmalu pričele odvijati drugače od mojih načrtov. Takoj sem se moral posloviti od extended edition 1 in 2, preurediti poglavja, dodati podnaslove in nastala je trilogija praktično samostojnih knjig, vsaka s svojim lastnim naslovom.
Dolgo smo tehtali kako pripraviti izid. Osnovna ideja je bila, da bi v določenih časovnih razmikih izšla vsaka knjiga posebej, vendar nam je misel, da bodo bralci nestrpno čakali vsak naslednji izid sčasoma postala preveč naivna. Saj nismo v Ameriki. Po skrbnem preudarku smo se tako odločili vse združiti v eno samo izdajo. Pri tem smo imeli v mislih predvsem slab ekonomski položaj, kajti tri knjige v zaporedju bi bile za kupce le prevelik finančni zalogaj, drugi pomislek pa je bilo v stopnjevanju dogajanja, ki narašča skozi zgodbo.
Tako smo na koncu po ponovnem preoblikovanju dobili 600 strani dokaj drobno tiskanega besedila (spodnja meja sprejemljivosti), vse tri knjige stisnili med debele trdne platnice in dobili več kot kilogram težko knjigo, da je kombi kar počepnil, ko smo naložili celotno izdajo.
No po tistem je hitro steklo. Nabavil sem si manjši ročni voziček (kasneje bo uporaben tudi pri zbiranju starega papirja, da se bom kot pisatelj lahko preživljal) in z njim peljal obvezne izvode v NUK. Pred kratkim je bilo nekaj izvodov podarjenih sodelavcem, ki so se v zaključnem obdobju trudili, da so moje sanje postale resničnost, nekaj pa jih je bilo podarjeno tistim, ki sem jih med nastajanjem nadlegoval s svojimi neprijetnimi izpadi.
Knjiga še ni v redni prodaji, masochova jo je predvidevam dobila v roke od nekoga iz zgoraj omenjene skupine.
G.