Jutri bom cvrla krofe
Acjom, ne gre za to, kaj se splača. Gre za to, da so domači krofi milijonkrat boljši od kupljenih. Da vonj po pecivu pušča spomine za celo življenje. mene vonj goveje juhe vedno spomne na dom, pa vonj po potici, po vanilijevih rogljičkih…to so res lepi spomini, ki jih rada privoščim tdui svoji hčerki.
Za avtorico pa: Lahko daš v pečico pičančje noge, narezan krompir in kakšno zlenjavo: korenje, kolerabo, bučke, por… Tudi makaroni ne vzamejo veliko časa. Omako lahko pripraviš že zjutraj. Ko je čas za kosilo pa tistih 10 minut za kuhanje makaronov, pogreješ v ponvi omako, flikneš gor makarone in imaš.
Al pa solata, na ponvi popraži malo narezanega mesa, paprike, bučk, pora (Kar imaš)…stresi na solato, polij z jogurtovim dresingom, malo feta sira in imaš kosilo.
Krofi, pice, potice, pohančki, peciva vseh sort in barv, to so vse skupaj popolni strupi, saj vsebujejo do amena predelano ničvredno moko, sladkor, jajca, ogromno najslabše maščobe…
Verjemi, da je bistveno bolj zdravo, če obudiš spomine, na čustva in ne na hrano. Jezi me, ko ljudje pravijo, da jih vonj po hrani spomni na lepe čase???!!!! madona, povrhu pa so ti ‘lepi’ spomini vsi vezani na najbolj nezdrave jedi, pohanje, cvrenje, pečenje…..
Čustva so važna ne hrana in najmanj vonjave, ki samo mamijo, kot mamila, če malo pretiravam, v končni fazi pa so posledice enake…….odvisni smo od hrane do amena…
Spet ena tistih moralizatork, ki so najbolj pametne na svetu. Ja, vonjave spominjajo na določena časovna obdobja, pa če ti hočeš al pa nočeš. Deodoranti, parfumi, hrana, vonj sena, pokošene trave itd….vse to te veže na spomine iz mladosti.
In določena vonjava zbudi spomine. seno, pokošena trava…mene spominja na moje otroške dni, na počitnice, ko smo s sosedovimi mulci noreli z bicikli po celi vasi in zganjali vse sorta norčije. Vonj po goveji juhi me spominja na babico, kar vidim jo v tistem svojem prepasniku za štedilnikom in nas celo familijo zbrano za mizo. Piškoti, peciva me spominjajo na mami, tega ne pozabiš. In tistih let…lepo je blo. Recimo deodorant Impulse me spominja na najbolj nore srednješolske dni, ko si ga dobil samo v Avstriji, kako sem dišala, ko smo šli na žurko…))) Haha, zdaj mi je to smešno, ampak tako je. Pa vonj labelle me spominja na mojo sestrično, ki mi jo je prvič dala za povohat:))) itd itd…
Ni ti treba vonja po hrani takoj povezati z nezdravim načinom življenja, z basanjem s hrano, z odisnostjo od le-te…to je smešno in površinsko razmišljanje. Če kaj bere boš videla, da drži kar govorim. V ogromnih knjigah so omenjene vonjave in z njimi povezani spomini…predvsem na otroštvo. In prav je tako.
Spet ena tistih moralizatork, ki so najbolj pametne na svetu. Ja, vonjave spominjajo na določena časovna obdobja, pa če ti hočeš al pa nočeš. Deodoranti, parfumi, hrana, vonj sena, pokošene trave itd….vse to te veže na spomine iz mladosti.
In določena vonjava zbudi spomine. seno, pokošena trava…mene spominja na moje otroške dni, na počitnice, ko smo s sosedovimi mulci noreli z bicikli po celi vasi in zganjali vse sorta norčije. Vonj po goveji juhi me spominja na babico, kar vidim jo v tistem svojem prepasniku za štedilnikom in nas celo familijo zbrano za mizo. Piškoti, peciva me spominjajo na mami, tega ne pozabiš. In tistih let…lepo je blo. Recimo deodorant Impulse me spominja na najbolj nore srednješolske dni, ko si ga dobil samo v Avstriji, kako sem dišala, ko smo šli na žurko…))) Haha, zdaj mi je to smešno, ampak tako je. Pa vonj labelle me spominja na mojo sestrično, ki mi jo je prvič dala za povohat:))) itd itd…
Ni ti treba vonja po hrani takoj povezati z nezdravim načinom življenja, z basanjem s hrano, z odisnostjo od le-te…to je smešno in površinsko razmišljanje. Če kaj bere boš videla, da drži kar govorim. V ogromnih knjigah so omenjene vonjave in z njimi povezani spomini…predvsem na otroštvo. In prav je tako.[/quote]
Če je temu tako, čemu si potem ti z mano moralizirala v še daljšem prispevku od mojega?
Dejstvo je, ti ki tako rada bereš, da hrano preveč povezujemo s čustvi, zato škodujemo svojem zdravju, če se nabašemo s krofi, samo zato, ker nas spominjajo na lepe čase.
Sicer pa današnji krofi, z današnjo moko, marmelado, jajci, oljem, cukrom dišijo enako identično kot tisti kupljeni, saj mogoče največ 5% žensk v Slo dela krofe iz 100% domačih sestavin, ki niso do amena predelani …tako da ne me farbat da so domači krofi boljši od kupljenih, so kvečjemu 3x bolj nezdravi, ker te kupljeni imajo 5x manj maščob od kvazi domačih, ki itak da to niso, ker so vse sestavine iste.
Spomine pa povezujem jaz s čustvenimi dražljaji in nek vonj me dejansko lahko spomni na neke dobre stare čase, ampak jaz (in vsi mi) se NE spomnim glih točnega okusa te neke dobre hrane, ampak čustev, ki so me takrat prevevala, mamine topline, ljubezni, časa ki mi ga je namenila ko je pekla krofe, (moja jih ni) palačinke, tortice…razumeš razliko? Vonj sam po sebi ima le vlogo nekega tranzmeterja čustev. Čustva so važna pri teh spominih in NE hrana. Poveličevanje hranjenja in obujanja nekih starih čustev s hrano pa ima katastrofalne posledice, saj dejansko se že dolgo ne hranimo več zato da bi živeli, ampak živimo zato da bi se hranili in to s strupi. Spomine lahko obudimo, oz. prenesemo na otroke tudi drugače, brez hrane, ki danes NI več to kar je nekoč bila, se strinjamo tle?
Malo razmišljanja v tej smeri ne škodi…..(vem, da tudi nekaterim nič ne koristi, pa vendar…)
Spet ena tistih moralizatork, ki so najbolj pametne na svetu. Ja, vonjave spominjajo na določena časovna obdobja, pa če ti hočeš al pa nočeš. Deodoranti, parfumi, hrana, vonj sena, pokošene trave itd….vse to te veže na spomine iz mladosti.
In določena vonjava zbudi spomine. seno, pokošena trava…mene spominja na moje otroške dni, na počitnice, ko smo s sosedovimi mulci noreli z bicikli po celi vasi in zganjali vse sorta norčije. Vonj po goveji juhi me spominja na babico, kar vidim jo v tistem svojem prepasniku za štedilnikom in nas celo familijo zbrano za mizo. Piškoti, peciva me spominjajo na mami, tega ne pozabiš. In tistih let…lepo je blo. Recimo deodorant Impulse me spominja na najbolj nore srednješolske dni, ko si ga dobil samo v Avstriji, kako sem dišala, ko smo šli na žurko…))) Haha, zdaj mi je to smešno, ampak tako je. Pa vonj labelle me spominja na mojo sestrično, ki mi jo je prvič dala za povohat:))) itd itd…
Ni ti treba vonja po hrani takoj povezati z nezdravim načinom življenja, z basanjem s hrano, z odisnostjo od le-te…to je smešno in površinsko razmišljanje. Če kaj bere boš videla, da drži kar govorim. V ogromnih knjigah so omenjene vonjave in z njimi povezani spomini…predvsem na otroštvo. In prav je tako.[/quote]
Če je temu tako, čemu si potem ti z mano moralizirala v še daljšem prispevku od mojega?
Dejstvo je, ti ki tako rada bereš, da hrano preveč povezujemo s čustvi, zato škodujemo svojem zdravju, če se nabašemo s krofi, samo zato, ker nas spominjajo na lepe čase.
Sicer pa današnji krofi, z današnjo moko, marmelado, jajci, oljem, cukrom dišijo enako identično kot tisti kupljeni, saj mogoče največ 5% žensk v Slo dela krofe iz 100% domačih sestavin, ki niso do amena predelani …tako da ne me farbat da so domači krofi boljši od kupljenih, so kvečjemu 3x bolj nezdravi, ker te kupljeni imajo 5x manj maščob od kvazi domačih, ki itak da to niso, ker so vse sestavine iste.
Spomine pa povezujem jaz s čustvenimi dražljaji in nek vonj me dejansko lahko spomni na neke dobre stare čase, ampak jaz (in vsi mi) se NE spomnim glih točnega okusa te neke dobre hrane, ampak čustev, ki so me takrat prevevala, mamine topline, ljubezni, časa ki mi ga je namenila ko je pekla krofe, (moja jih ni) palačinke, tortice…razumeš razliko? Vonj sam po sebi ima le vlogo nekega tranzmeterja čustev. Čustva so važna pri teh spominih in NE hrana. Poveličevanje hranjenja in obujanja nekih starih čustev s hrano pa ima katastrofalne posledice, saj dejansko se že dolgo ne hranimo več zato da bi živeli, ampak živimo zato da bi se hranili in to s strupi. Spomine lahko obudimo, oz. prenesemo na otroke tudi drugače, brez hrane, ki danes NI več to kar je nekoč bila, se strinjamo tle?
Malo razmišljanja v tej smeri ne škodi…..(vem, da tudi nekaterim nič ne koristi, pa vendar…)[/quote]
Če si kratke pameti, si pač kratke pameti. Se mi ne da ukvarjat s primitivci. Čao.
Krofi so ocvrti, zraven bo domača kremna gobova juha.
Hvala vsem za predloge, za dobre želje, pa tudi drugačne poglede. Niso me prepričali, tudi jaz sem ena tistih, ki me določene jedi spominjajo na otroštvo in rada bi to tradicijo prenesla na svoja otroka. Mislim, da mi uspeva. 🙂
Lepo pustno soboto želim vsem!
Ho ho, kdo pa si ti, da si dovoliš tako nekoga žaliti?
Zakaj sem primitivka, po tvoje in kratke pameti?
Napisala sem nekaj, kar te je očitno ‘zabolelo’, ampak to je pa tvoj problem, ne moj.
Point mojega pisanja je, da jemo v prvi vrsti preveč, in v veliki meri nezdravo, da hrano preveč enačimo s čustvi in pozabljamo na osnovno vlogo hrane, to je da hrana služi našem telesu za normalno in zdravo funkcioniranje in to ni koš za odpadke.
Povezuj malo hrano in občutke ter tradicijo in kmalu boš ugotovila da se danes je, le in samo zaradi čustev, kar ni prav. Jemo, ker v cajtngu piše da moramo zjutri jesti, jemo ker ima sodelavka rojstni dan in je v službo prinesla novo pecivo, jemo ker je mož prišel iz službe pa mu delamo družbo, jemo ker ima tašča god pa je spekla novo pecivo, jemo ker je otrok neješč, pa da mu delamo družbo, skratka čez dan NITI enkrat ne jemo več, ker smo LAČNI, ampak ker drugi od nas to hočejo…
Eto, to sem hotla povedat………….
Forum je zaprt za komentiranje.