Jutranji tip človeka

Sem jutranji tip človeka, dobro, vstajam po 6 uri, ta čas pa tja do 8ih, 9ih, je mir, svežina. Zdaj ko se dnevi daljšajo kakšen sprehod ali tek v gozdu. Kakšen balsam. Popoldneve ne maram, tisto popoldansko Sonce je meni tako moteče, da je za popizdit, direkt v glavo, v naravi je kot, da bo vse scvrlo. V večernem času mi je všeč, ko Sonce zaide, takrat se tudi vse nekako umiri.

jaz tudi zgodaj vstajam – ne po svoji volji. Večkrat že pred šesto, pa ni o miru niti duha in sluha.
Sonce imam zelo rada, težko pa prenašam vročino… ampak če je primerno okolje se tudi to da

Jaz pa sem nočni tip. Jutra bi prespala, čeprav vem, da so zelo lepa, a jaz takrat nimam volje ne energije za karkoli. Če se moram skoncentrirati in kaj narediti (umsko delo), bo to šele zvečer in potem ponoči. Takrat padajo ideje. Najhujše mi je zgodnje zbujanje. Takrat sem ves dan slaba zaradi premalo spanca, ker hodim pozno spat.

Ob 6.00 uri ni zgodnje vstajanje

ob šesti uri ni zgodno vstajanje, zame je zgodnjo vstajanje recimo pred peto 🙂

Enako, s tem da vstajam še bolj zgodaj. In prav tako ne maram sonca. Iščem rolete za oči za glavo. Očala, kape in klobuke, pa karnise za doma. Popoldanske vožnje z avtom so mi tudi že moteče. Moje vreme je oblačno brez dežja ali pa koprenasta oblačnost. Takili sončni dnevi, kot so te dni, so mi prav zoprni.

Enako, s tem da vstajam še bolj zgodaj. In prav tako ne maram sonca. Iščem rolete za oči za glavo. Očala, kape in klobuke, pa karnise za doma. Popoldanske vožnje z avtom so mi tudi že moteče. Moje vreme je oblačno brez dežja ali pa koprenasta oblačnost. Takili sončni dnevi, kot so te dni, so mi prav zoprni.[/quote]

Tudi jaz sem jutranji tip. Ob štirih sem že pokonci. Všeč so mi jutra z rahlo meglico, potem pa tisto močno sonce, ki se mu raje umaknem v zatemnjene prostore.