@Jestadn: Tudi tebi hvala za idejo – prebrala sem namreč samo “katedralo”, napisal pa je na kupe knjig. Llosa, I’m coming!

Aja, priporočam pa roman Extroma Plesala je eno poletje, od koder sem si tudi izposodila svoj nick.

Mene vselej pritegne, omami, pretrese.

K.

Prebrala prvih pet ali šest črtic iz Skodelice kave (Martinec, Bojan). Potem sem knjigo dokončno odložila. Kaj tako šibkega, nedoživetega, klišejskega pa že res dolgo nisem brala. Močno odsvetujem.

Kako, da jaz doslej še nisem vzela v roke Dvorcev iz orehovine????
Včeraj (no, danes proti jutru) kar nisem mogla v posteljo, tako me je vleklo, vleklo, vleklo …

@Bralka: če bereš v hrvaščini, preklopi na izvirnik, bo zajamčeno še večji gušt.

Včeraj sem začela s “Hišo blaženih bud” (Joăo Ubaldo Ribeiro). Zaenkrat (sem nekje sredi prve polovice) imam le komentar, da je pripoved iskreno iskrena! In originalna.

Ste Ribeira že brali?

Nekaj mi sicer ni (še) jasno: knjiga naj bi v Braziliji izšla leta 1941, mislim pa, da je v prvem poglavju omenjen internet. Kaj sem tu zgrešila oz. ne-dojela?? 😮

Na hitro sem malo pobrskal naokoli, ne da bi prej sploh slišal za avtorja: João Ubaldo Osório Pimentel Ribeiro je bil rojen leta 1941, roman pa je prvič izšel leta 1999, skratka, malo preden se je pikakomovski balon razpočil. 🙂

Naposled sem se pregrizla skozi On Beauty. Še vedno velja vse, kar sem zapisala nekaj postov više.

No, treba je dodati, da Smithova ve, kako zapeljati bralca. Človek bi kar bral in bral, nekako si sploh ne želiš, da bi se knjiga končala. Primerno čtivo za dopust.