Julija pa beremo…
Tea Obreht: Tigrova žena
Sijajno delo mlade (a izredno zrele) srbsko-slovensko-ameriške pisateljice. Knjiga temelji na treh zgodbah z značilnostmi magičnega realizma: zgodbi o tigrovi ženi (skoraj dobesedno), zgodbi o nesmrtnem možu (dobesedno) in zgodbi o ljudeh, ki prekopavajo kosti sorodnika, da bi dosegli svojo ozdravitev. Za ozadje dogajanja služi balkanska vojna, ki pa ni točno takšna kot jo poznamo.
Priporočam vsem, ki imajo radi magični realizem, pa vendar tudi tistim, ki niso njegovi največji oboževalci. Magičnosti namreč ni toliko in v takšni obliki, da bi motila tiste, ki nam takšen način pisanja ni preveč všeč. Na svoj račun bodo prišli tudi bralci, ki jih zanima vojna Srbije z okoliškimi pokrajinami in narodi, vendar pa pričakovanja ne smejo biti prevelika, saj to nikakor ni knjiga o vojni na Balkanu.
Ravnokar prebrala Ob tebi – Jojo Moyes – moram priznati, da so mi na koncu tekle solze – dobro, da je nisem nesla na morje, bi me na plaži malo gledali, kaj mi dogaja.).
Na morju je bilo pa kar nekaj knjig (več ali manj dobrih) predelanih, omembe vredne so naslednje:
kriminalki: Läckbergina Neznanka in Cobenova Ostani blizu,
Dežulovićeva Christkind (ponovno) – on mi je izredno pri srcu,
nekaj s področja fantastike: Gaimanovi Ameriški bogovi,
tik pred dopustom pa Novorojen – Margaret Mazzantini.
Janja Vidmar: Debeluška
Za avtorico presenetljivo preprost jezik, s katerim se bralec precej lažje poveže s knjigo. Knjiga je fajn, tema me je itak zanimala, mislim da je za ciljno publiko ravno dovolj nazorna. Bolj zahtevni bralci ostanejo morda z nekoliko dolgim nosom. Zdi pa se mi škoda, ker je tematika motenj hranjenja predstavljena skozi manekenstvo, saj bi znale najstnice dobiti napačen vtis, da se njim (veliki večini) zato takšne stvari ne morejo zgoditi. Kajti sicer je glavna junakinja, skupaj s stranskimi “igralci”, ravno dovolj prepričljiva, da zna mladini zlesti pod kožo.
@ Enka
Če imaš čas, vzemi v roke še lani izšlo Asja Hrvatin: Lepe punce lepo bruhajo, motnje hranjenja pri povsem navadnem dekletu, precej sodobnejše – ne pravim pa, da tudi boljše. Po mojem mnenju bi se marsikaj dalo skrajšati, pa bi bila izvedba boljša.
Hvala za namig. Ne vem sicer, če bom, ker…me je zelo hvaljeni prvenec Asje Hrovatin čisto in popolnoma razočaral. Tako resno tematiko kot so droge namreč obravnava otročje, da ne rečem diletantsko. In iz tvojega zapisa, da bi se dalo marsikaj skrajšati tudi v tej knjigi, mi je jasno, da zadeve nit na literarnem področju niso šle na bolje ;-). Ampak mogoče me pa firbec vseeno premaga :-).
Jaz sem jo brala z užitkom, katerega podlago je zagotavljal predhodno viden film (dvakrat, prvič sem ga gledala kot otrok in nato v dvajsetih). Verjetno bi brez tega knjiga ne napravila takega vtisa name, tako pa so ob skoraj vsaki vrstici pred mojimi očmi vstajali prizori iz filma (kar je tudi minus, saj mi tista blondinka, kakor največja lepotica, gre na živce že od prvega ogleda filma ;)). Skratka, komur je bil všeč film, mu bo verjetno tudi knjiga – meni je bila; sprva sem pričakovala, da bo malo bolj pojasnila, a kmalu mi je postalo jasno, da ne bo. Sem si pa potem zguglala vsebino zadnjega (izločenega) poglavja – in po “obnovi” na Wikiju sodeč, je bila odločitev, da ga ne vključijo v knjigo, absolutno prava.
Fino si napisala, Hermiona!
Tess Gerritsen: Težnost
Morda skoraj podobno Virusu (ali kako je že naslov tistega filma z Dustinom Hoffmanom), vendar več od virusa, pa še v vesolju (na vesoljski postaji) se dogaja. Dovolj lahkotno, a vseeno moraš kar pridno slediti, sicer se izgubiš med vsemi kraticami in junaki. Nežno prisotna nit ljubezenske zgodbe, ljubezni, ki je že skoraj (na silo) zamrla, a se spet krepi … Odlično branje, Gerritsenova se je z drugo prebrano knjigo definitivno zavihtela na vrh moje lestvice piscev kriminalk.
Posebej moram omeniti odličen prevod Jolande Blokar (tudi lektorsko knjigi skoraj ni česa očitati, glede na obseg pa sploh ne). In se spotakniti ob dejstvo, da MK (in večina drugih založb, kolikor mi je znano) ne navede prevajalca na naslovnici.
Maruša Krese: Da me je strah?
Knjiga je v bistvu čist fajn. A če knjigo bereš po mnogih hvalah in uvrstitvi med peterico za kresnika, jo (ne)hote bereš nekoliko bolj kritično. Največji minus v knjigi se mi zdi, da vsi trije pripovedovalci razmišljajo enako, tvorijo enake stavke, skratka…ta prijem je izpadel popolnoma bv. Ko vskoči še hčerka, postane celo moteč, saj se je treba ves čas ukvarjati s tem, kdo te kot bralca sploh nagovarja :-). Kot intimna izpoved je knjiga korektna, kot poskus nekakšnega naivnega pristopa pri vpogledovanju v obdobje od polpretekle zgodovine do danes pa…kdor je bral biserček na področju naivnosti – Birgit Vanderbeke in njen Denar ali življenje – lahko ta vidik označi res le kot (naiven) poskus. Ampak, kot rečeno, knjiga je dovolj sveža, da jo vsekakor priporočam v branje vsakomur, ki ni ravno alergičen na partizane ;-).
Orhan Pamuk, Ime mi je rdeča
Po stotih prebranih straneh sem razmišljala, ali mi je knjiga všeč ali ne, po dvesto sem razmišljala, ali je kriminalka ali ljubezenska zgodba ali kaj sploh, in ves čas sem razmišljala, ali bi jo sploh prebrala do konca. Zelo počasi me je zgodba pritegnila, počasi, a temeljito. Proti koncu nisem mogla stran, postalo mi je zanimivo, celo napeto, seveda je tudi kriminalka, ampak zelo mnogoplastna. Krasna knjiga!
Mikhail Bulgakov: Mojster in Margareta.. Itak vas večina tole knjigo verjetno že pozna, zato ne bom pisala posebej o čem se gre. Je pa še ena redkih, ‘tavelikih’ ki mi je ostala neprebranih. Zaenkrat zelo všečna.
Julianna Baggott: Čisti
Obseg/št. strani: 456
Datum Izida: 15.05.2013
Jezik: slovenski
Vezava: Mehka
Založba Mladinska knjiga Založba
Prevajalec: Andrej Hiti Ožinger
Zbirka: Žepnice
Uau, res uau. Za ljubitelje fantazije, ZF, noro. Svet v prihodnosti, razdeljen na “čiste” in “nesrečnike”. Kr mal grozljivo, srhljivo ko opisuje te ljudi, ki so kao po eksplozijah ostali iznakaženi. Res osvežujoče in netipično. Priporočam! .:) p.s. pa to je 1.del – baje bo trilogija. Wohoo! 🙂
Patrick Ness: Na begu, prvi del trilogije Hrup in kaos
Knjiga se mi, glede na opazno hvaljenje, ki ga je bila deležna, ne zdi nič posebnega, celo podpovprečna. Sicer je osnovna ideja dokaj zanimiva, zato pa izvedba po mojem mnenju šepa. Me pač ne pritegne neprestano ponavljanje istega, kmalu že obrabljenega vprašalnega stavka “Av, Todd?”, pa tudi ne razmišljanje, ki je za, čeprav smo v znanstveni fantastiki kjer je mogoče vse, skoraj trinajstletnega fanta (navkljub temu kaj se mu dogaja) nenavadno. Opisi mesta se mi zdijo dolgočasni in plehki, prav tako tudi, če se osredotočim še nekoliko na likovno zasnovo, naravnost neumestne črke med običajnim besedilom, ki seveda, vsakič ko je priložnost, vključujejo vprašalnico “…, Todd?” pa tudi npr. popolnoma brezpredmetna stran, popisana z neredom, ki naj bi prestavljal hrup.
Če se obrnem še k jezikovni strani knjige: tudi tukaj me je zmotilo marsikaj. Najbolj pa: zakaj, le zakaj si je moral prevajalec izmisliti take neizvirne skrajšanke kot je npr. tudče, pa tudi skorda. Želi simulirati pogovorni jezik? Če to hoče, potem naj prosim ugotovi, da ljudje naredijo še kaj več, kot da bi si le izmislili dve skrajšanki in da bi spremenili vse nedoločne glagole v obliko namenilnika (pa ne samo takrat, ko gre za premikanje, kar bi bilo pravilno), tako da vse skupaj pride do trenutka, ko imamo slovnično pravilne stavke, ki imajo vse glagole v namenilniški obliki in zraven se (prevečkrat, očitno so pisatelju te besede res pri srcu) znajde tudi (več kot kakšen) skorda in tudče. In tukaj ne želim sprejeti argumenta, da je to “avtorjev (ali pa tudi prevajalčev) stil”. Primer: “premaknil” (še en glagol, ko smo že pri tem, tokrat ne v nedoločniku) pusti v slovnično pravilni obliki, čeprav verjetno ve, da večina ljudi v pogovoru reče “premaknu”. Pa ne me razumeti narobe, takih primerov je veliko več, ne gre samo za ta glagol.
Knjige jaz osebno ne bi priporočil, čeprav pa si predstavljam, da bi bila lahko komu tudi všeč. Meni ne, čeprav imam že dokaj dobro podlago na Gospodarju prstanov, Harryjih Potterjih, pa tudi Igrah lakote, če se osredotočim na ZF.
Naslednja knjiga, ki jo imam namen prebrati je prav v prejšnjem sporočilu omenjena Čisti. Predvidevam, da je dobra.