Jota

Pozdravljeni,

pred kratkim se odkrila vaš forum in s pridom uporabila nekaj idej, ki sem jih našla. Ko si enkrat na tem, da moraš kuhati vsak dan idej hitro zmanjka:-)
Bi pa prosila za nasvet oz. recept za joto. Doma je nikoli nismo kuhali sem jo pa jedla v planinskih kočah in mi je zelo všeč. Ko sem listala po internetu sem našla recepte po katerih je potrebno skuhati vsako stvar posebej. Zakaj? Sama bi stvar poenostavila in skuhala vse v enem loncu, uporabila bi sveze kislo zelje, krompir, fižol iz konzerve in kuhan prekajen svinjski vrat.

Vesna

P.S. Če sem komu “ukradla” nick mi prosim povejte.

Krompir se skupaj z zeljem ne bo skuhal. Kislina od zelja to prepreči.
Jaz na čebuli in česnu prepražim kislo zelje,začinim, zalijem in malo pokuham. Potem dodam fižol in včasih meso, včasih pa jo jemo kar brez. Krompir skuham posebej in ga dodam proti koncu kuhanja. Če pa na koncu dodaš še kakšno žlico kisle smetane je pa sploh dobro.

ti se odloči, ali hočeš narediti takšno joto, kot si jo jedla v koči, ali pa nekaj podobnega joti…..

Jože, če Vesno že “kregaš”, nam drugim vseeno lahko zaupaš svoj recept jote iz “koče”.

Pa dober tek (okoli hiše)!

lp

Fiziologije tega ne vem :), sem pa že jedla joto, kjer se je kuhalo vse skupaj in vse posebaj. Ta, kjer se kuha vsaka stvar zase je mnogo boljša, tista pa pride nekako mastna, zaradi mesa, ki spusti med kuhanjem maščobo. Ko je krompir kuhan, ga malce pretlačiš z vilico, da ostanejo malce večji koščki (ne čisto zmečkan pire), zraven dodaš malce vode, kjer si kuhala zelje z vsemi začimbami in potem vmešaš vse skupaj. Jaz imam raje joto iz repe (verjetno ne gre več za ta pravo joto), ker ni tako kisla, kot tista iz zelja. Tudi sama sem No1 fen jote, ričeta, prebranca, pasulja… vse kar je “na žlico.” te stvari so pa v planinskih kočah res najboljše. Ričet majo dober na Šmarni, pa tudi pri Pingvinu, kjer ga lahko naročiš na dom za 870 SIT kar precejšnjo porcijo, je tudi dober. Baje da je dober zato, ker se ga kuha v velikih količinah. Tudi skrivnosti velike količine ne poznam….

Jaz joto vedno delam tako, da skuham zelje in meso skupaj, krompir pa posebej. Pa med zelje še malo čebule narežem (cca. pol čebule), pol čebule pa prepražim na olju in na koncu zlijem v joto.
Pa pazi, da ne boš zelja preveč zalila z vodo, sploh če boš uporabila fižol iz konzerve.
Krompir pa jaz vedno čisto zmečkam, tako da ni nobenih koščkov, po želji lahko pustiš tudi malo večje koščke.
Pa na koncu dodam malo paradižnikove mezge za lepšo barvo.

Joj, si mi kar skomine naredila! Ne vem, če ne bo jutri za kosilo jota. :))

Jota je uspela in je bila boljša od tiste v planinski koči!! Posebej sem skuhala krompir in zelje+česen+rožmarin+lovorov list+timijan+origano, meso sem samo prevrela skupaj z zeljem saj je že bilo kupljeno kuhano, prav tako fižol. Hvala za nasvete!

Vesna

Kaja,hej! Tudi z repo je prava jota.V spodnje vipavski dolini ni takega trdega zelja kot v hladnejsih krajih.Tu je bolj repa doma in domacini jo sami kisajo v grozdnih tropinah in kuhajo joto z repo .Jaz tudi malo spremenim sestavine.Ko kuham krompir,dam malo jecmencka notri in jed postane nekako volnejsa,tudi prezganja rabis potem cisto malo.Enoloncnice so vedno boljse v vecjih kolicinah.Sicer je jota jed,ki jo lahko pogrejes naslednji dan in je se boljsa.Primorski studentje smo nosili v Ljubljano joto in jo jedli tri dni. Lep p babi

Draga Babi, ker vidim da mnogo veš, alli mogoče veš tudi to zakaj mi je ratala letos repa, kisana kot vsako leto v tropinah grenka? Vso smo morali zavreči.
Hvala
nona karolina

Nona Karolina,zal ti ne bom mogla pomagati.Moje znanje sega samo do tam,kar sem se sama delal in repe sama nisem nikoli kisala.To je spomin,kako je delala nonica,ki sem ji bila stalno pod nogami.Vem,da jo je kisala celo in jo je potem ribala na ribeznu.Bila je zelo dobra in otroci smo jo hrustali kar surovo.Imela je oddtenek rdeckaste barve,ker je dala tropine crnega grozdja.
Ko smo se preselili v mesto,,je samo se moj oci kisal sam in tega je ze tako dolgo.Nonina jota je bila zelo dobra in moji spomini na njeno cisto kuhinjo krasni.Tudi Cankar se je spominjal tetinih strukljev in slavnega francoskega pistelja so kolacki “magdalenke” navdihnili,da je napisal roman Iskanje izgubljenega casa.
Neverjetno,kako ti vonjave hrane priklicejo spomine.
Zal,nisem ti pomagala,sem pa v mislih spet ob Vipavi. Lep dan babi

Babi hvala ti vseeno, moja repa je ponavadi takšna kot od tvoje nonice, le letos ne. Vidim, da imava še nekaj skupnega in to je dom ob Vipavi v kateri smo se poleti vse popoldneve kot otroci kopali in se družili. Mogoče se pa celo poznava?
Lep velikonočni teden
karolina

Pozdravljena nona Karolina!Zelim ti,da bi bila repa naslednjo sezono taka kot mora biti.Ne vem,ce se poznava,ker me je ze pri 11letih metalo sem in tja.Glavno,da imava skupen spomin na Vipavo.Sicer imam sorodnike od Vidma,Gorice,Trsta preko Mirna,Bilj,Renc,Vogerskega,Gradisca do Dornberga.
Ceprav je Istra sedaj moj glavni dom,me v rodne kraje se vedno zanese in poznam skoraj vsak kamen in stezico.
Kaj das v joto tudi ti kaksno suho rebro?Meni je taka najbolj vsec.
Lep dan ti zelim in, ko gres ob Vipavi, vrzi list vanjo zame. Babi

Draga Babi, moja življenska barka pa pluje samo med Renčami in Dornberkom. Da v joto obvezno dam tudi suho reberce ali pa domače prašičje ne preveč obrane “kosti” dokler so. Ko bom ob Vipavi nabirala hmelj pa bom vanjo vrgla zate list…

Srečno kjerkoli že si

Karolina