Jok po nepotrebnem

Bila sva mlad zaljubljen par, dokler me ni grdo zapustil zaradi dolgonoge lepotice. Jaz sem šla potem študirat, kasneje spoznala moža, družina, dom, vse ok. Sem ga pa vsa ta leta nosila v delčku notranjosti, ko ga je kdo omenil, sem poskočila, ne kot bi bila zaljubljena še vedno, samo on je bil zame poseben. Zadnjič pa na nekem čisto x pikniku zagledam njega z družino. Še vedno je čeden, je pa težek kmet. Prav seljačina. Zdi se mi, da premleva ene in iste fore že 20 let, še vedno mora biti glavni, pametuje, skratka tip je pravo razočaranje.
Se vam je zgodilo kdaj enako? Da ste po dolgih letih srečale staro ljubezen in vas je šokiralo, v kaj ste bile zaljubljene?

Izredno slaba zgodbica, ocena 2/10

Uf, znano! S tem, da sem ga nehala nosit v delcku srca ze prej, nekaj let po razhodu, ko je flirtal z mano, zena pa noseca. 20 let pozneje, groza od cloveka, hvala vesolju, da se ni odlocil zame!

Včasih je bila lepa, postala je zagrenjena debela ločenka. Pustila me je zaradi njega, dobila kar je iskala. 😊

Ko sem po srednji šoli šel delat v eno proizvodnjo, sem tam spoznal eno noro lepo dekle. Sva se zbližala, postala sva dobra prijatelja, imala sva tudi parkrat spolni odnos. Ko sem izgubil telefon, sem ostal brez njene telefonske in tako je čez noč vsega lepega minilo … Vedno sem mislil na njo, ker je bila res kot bombonček. Čez dobrih 10 let sem bil pri eni zelo dobri prijateljici z eno drugo kolegico, takrat sem tisto sodelavko zagledal pri njej. Spoznal sem, da je ta bivša sodelavka sestrična te obiskane kolegice. Najbolj pa me je šokiralo kakšna lepotica je bila to nekoč. Taka drobna, zelo lepi kodrasti lasje, res, oceno bi ji dal 10/10, kar se izgleda tiče. Ko sem jo takrat videl, bi ji dal oceno 2/10. Samo v obraz je še vedno bila dokaj simpatična, vse ostalo pa zelo grdo. Ko sva se spoznala, je imela okoli 50kg velika okoli 170cm … ko sem jo nazadnje videl, je imela okoli 140 kg. Dolgo časa po tem je nisem mogel pozabiti samo še v smislu, kako je lahko postala taka bajsa. Mogoče je bolna, spraševal je nisem, ker sem takrat ostal čisto brez besed. Ampak od takrat sem jo pozabil še skoraj v istem dnevu. Vsa tista ljubezen dolga leta do nje, je izpuhtela kot bi rekel keks.

ja, lani sem srečala bivšega.
težko sem se pobrala po razhodu, dolga leta sem ga idolizirala, misleč, da tako dobrega tipa nikoli ne bom več imela….
on se je takoj ko sva šla narazen poročil in šel na drugo stran sveta.

po 20 letih sem ga spet srečala. saj je še vedno simpatičen, še vedno pritegne vse okoli sebe, ampak način, kako je parkrat omenil svojo ženo, pa par stvari, ki jih je omenil glede njunega odnosa, so me pa razočarale.

mogoče moj mož ni tako pameten, visok in tako priljubljen, kot on, mi pa definitivno bolj ustreza osebnostno. pa mislim, da me malo bolj spoštuje in upošteva moje mnenje.

vic vsega pa je, da se je priselil v sosednjo vas in bosta najini hčeri praktično sošolki… jaooo
no, saj, mogoče pa ne za dolgo. ima sršene v riti, verjetno se bodo v kratkem spet selili kam.

Hvala za tvojo izkušnjo. Mene v bistvu zunanjost toliko ne moti, vsi se spreminjamo, čeprav naši idealni ostanejo v našem spominu večno mladi. Bolj me je negativno presenetilo, ker je bil v bistvu tam kot največji brezveznež, hahljal se je res neumno, z ženo sta se stalno nekaj zbadala za brezveze. Verjetno bi me manj šokiralo, če bi imel kako kilo viška pa kak las manj, kot to, da dobro izgleda, dokler ust ne odpre.

Joj, če pomislim, da bi bil lahko moj, od sramote bi umrla tam.

Eni ljudje se zelo spremenimo v 20 letih, eni pa ostajajo na istem nivoju. Če je bil 20 let nazaj tipček, ki je v lokalu pametoval na veliko, še zabaven frajer, je zdaj, ko še vedno počne isto, samo še žalostna zguba, tako je to. Mene to tudi bolj žalosti kot sprememba videza. Svojih bivših ne srečam kaj dosti, enega bolj pogosto – je še vedno zelo fit in čeden, skupnih tem pa nimava več kaj dosti. Po drugi strani se je pa en drug prav “naredil” – včasih je bil nezrel mulo, zdaj je pa prav razgledan in fajn možakar.

Srečava se redko. Še vedno lepotica. Samo moja je bila leto in pol, potem je usoda hotela drugače. Drugi ji je omrežil srce.
✧༺♥༻✧

Uf, pred juhuhu leti sem bila do ušes zacopana v enega starejšega tipčka, vendar je bil zaseden, znači, tja se ne rine.
Čez nekaj let smo obsedeli za isto mizo (on je prisedel, ker je neke ljudi poznal), sedel je poleg mene. Cel večer je govoril, kot bi bil samski, ko smo odhajali, se je ponudil, da me pospremi… No problem.
Sva prišla do razpotja, malo sva se poljubljala, on je izrazil željo, da bi “še kam šla”, vendar meni ni bilo do tega, ker sem odkrila, da se sploh ne poljublja dobro, pa za svoja leta je bil preveč ihtav, obenem pa rahlo pokroviteljski.
Naslednjič sem ga videla z dolgoletno partnerko (jep, tisto, s katero naj bi se razšla)… Bljak. Pa ne ona, ampak njegovo laganje in zanikanje partnerke…
Potem pa sem čez nekaj časa službeno spoznala to partnerko (prej sem jo poznala samo na videz in po imenu), ugotovila, da je the best, ampak ji nikoli nisem omenila, ker bi samo zdraho naredila, saj je takrat od poljubljanja minilo že par let. Sem pa vseeno en čas uživala, ko naju je večkrat s strahom opazoval, če sva se sami pogovarjali… Dokler mu 1x na samem nisem rekla, da mu ne bom ne uničila ne urejala njegovih odnosov, da mora itak sam s sabo in z zavedanjem, kakšen človek je, živeti.

Pač komentirala bom tako, življenje teče dalje in ljudje se tako ali drugače spreminjajo.
Tudi jaz sem se pred leti na obletnici šole čudila ,kako sem lahko bila tako zaljubljena v enega sošolca. Pač čas teče dalje in vsi imamo svoja življenja. Videz mi ni pomemben . Pač ,če takrat ni bilo namenjeno,pač ni bilo. Zaželela sem mu srečo takrat,ko sva se na obletnici poslovila in to je to.

Pha, to ni bila ljubezen,ampak seks. Dobro,da je drugega spoznala in da ni dobila takega ošabneža za partnerja kot si ti. Ona bo že shujšala,samo ti pa boš vedno ostal isti lolek.

Meni je pa bilo smešno, ko smo pred leti imelo šolsko obletnico in sta 2 moja sošolca tudi moja prijatelja še v šolskih klopeh bila zaljubljena. Potem pa ,ko jo je on zagledal na obletnici ,je vse ostale nas sošolce porinil ob stran in takoj pristopil k njej. Tudi ona je izgledala takrat srečna da ga vidi. Celo noč sta na obletnici preživela skupaj in se pogovarjala ter pogovarjala. Vsi ostali smo se že smejali in čudili,kaj je sedaj to,ali je iskra spet preskočila. Še na koncu,ko je odšla je za njo stekel. Kolikor vem ,se nista videla več. Mi je pa smešno bilo.

Spet ti in tvoje izmišljotine, ki jih zaključiš z nekaj vprašanji. Ko na vse to prilepijo še fotko, objavijo na FB, človeka mine, da bi karkoli pisal.

Pha, to ni bila ljubezen,ampak seks. Dobro,da je drugega spoznala in da ni dobila takega ošabneža za partnerja kot si ti. Ona bo že shujšala,samo ti pa boš vedno ostal isti lolek.
[/quote]

Ni se šlo za seks. Bila sva si zelo všeč. Ampak jaz je mojim nisem predstavil, ker foter ni nikogar tujega prenašal v hiši, ona je pa od majhnih nog živela pri babici in dedku, ki je bil isti zoprnež kot moj foter, ker starša sta ji umrla v nesreči, ko se je v njiju zabil vlak. V glavnem. Ko sva še bila sodelavca, sva bila prav obsedena en z drugim, zaradi tega so naju premestili v drug oddelek, kjer sva bila ločena in vsak v svoji smeni. Problem je bil, da sva bila tudi oba brez izpita in avta. Vse, kjer sva se lahko videla je bilo samo v službi. Ona je zaradi pomanjkanja dela izgubila službo takrat, ker je še bila pogodbeno, jaz pa sem jo obdržal. Dobivala sva se še par mesecev po šihtu, da sva hodila kam na pijačo, jest, sprehode ipd. Nato sem nekje izgubil telefon, njene številke nisem nikjer imel zapisane, verjetno ona tudi ne in tako se mi je svet kar podrl tisto krat. Obupano sem jo iskal. Pozabil sem v katerem kraju je točno bila doma, ker je vas imela res čudno ime. Še v kadrovsko na firmi sem šel gnjavit, če mi dajo vsaj njen naslov ali pa telefonsko, pa sem izpadel kot kakšen zalezovalec ali kar koli že pač so si mislili. 10 let sem skoraj vsak dan mislil nanjo. Stalno sem se spraševal kako se ima, kje je, ali je že poročena, ali ima že otroke, če se še sploh kdaj spomni name…

Sploh ni šlo samo za seks. Mimo grede. Danes sem poročen že skoraj 10 let in imam svoje otroke in svojo streho nad glavo. Tako, da ti lolek, kaj pa imaš ti?

Sodelavka, jaz sem prej >>lolika

Ni se šlo za seks. Bila sva si zelo všeč. Ampak jaz je mojim nisem predstavil, ker foter ni nikogar tujega prenašal v hiši, ona je pa od majhnih nog živela pri babici in dedku, ki je bil isti zoprnež kot moj foter, ker starša sta ji umrla v nesreči, ko se je v njiju zabil vlak. V glavnem. Ko sva še bila sodelavca, sva bila prav obsedena en z drugim, zaradi tega so naju premestili v drug oddelek, kjer sva bila ločena in vsak v svoji smeni. Problem je bil, da sva bila tudi oba brez izpita in avta. Vse, kjer sva se lahko videla je bilo samo v službi. Ona je zaradi pomanjkanja dela izgubila službo takrat, ker je še bila pogodbeno, jaz pa sem jo obdržal. Dobivala sva se še par mesecev po šihtu, da sva hodila kam na pijačo, jest, sprehode ipd. Nato sem nekje izgubil telefon, njene številke nisem nikjer imel zapisane, verjetno ona tudi ne in tako se mi je svet kar podrl tisto krat. Obupano sem jo iskal. Pozabil sem v katerem kraju je točno bila doma, ker je vas imela res čudno ime. Še v kadrovsko na firmi sem šel gnjavit, če mi dajo vsaj njen naslov ali pa telefonsko, pa sem izpadel kot kakšen zalezovalec ali kar koli že pač so si mislili. 10 let sem skoraj vsak dan mislil nanjo. Stalno sem se spraševal kako se ima, kje je, ali je že poročena, ali ima že otroke, če se še sploh kdaj spomni name…

Sploh ni šlo samo za seks. Mimo grede. Danes sem poročen že skoraj 10 let in imam svoje otroke in svojo streho nad glavo. Tako, da ti lolek, kaj pa imaš ti?
[/quote]

Če je kaj resnice v tej zgodbo o tvoji sodelavki , se mi zdi,da med vama z nekdanjo sodelavko ni bilo ljubezni,morda res samo neka strast in zaljubljenost. Malo čudno je,da kljub toliko zaljubljenosti si potem,ko si izgubil njeno telefonsko,kar odnehal,če si jo baje toliko ljubil, torej je bila res strast bolj. Tako te je dobro obdelala,da si hotel še več. Smešno je,da tvoji sodelavci in sodelavke niso vedele njeno telefonsko ali naslov,da bi stopil v stik z njo takrat,če si bil tako zaljubljen v njo.
Ta zgodba je žaljiva in če je resnična, upam,da ima partnerja ,ki jo osrečuje in zares ljubi .
Steboj ne bi bila nikoli srečna,ker se tudi meni zdiš arogantni in zvišani človek.

Če je kaj resnice v tej zgodbo o tvoji sodelavki , se mi zdi,da med vama z nekdanjo sodelavko ni bilo ljubezni,morda res samo neka strast in zaljubljenost. Malo čudno je,da kljub toliko zaljubljenosti si potem,ko si izgubil njeno telefonsko,kar odnehal,če si jo baje toliko ljubil, torej je bila res strast bolj. Tako te je dobro obdelala,da si hotel še več. Smešno je,da tvoji sodelavci in sodelavke niso vedele njeno telefonsko ali naslov,da bi stopil v stik z njo takrat,če si bil tako zaljubljen v njo.
Ta zgodba je žaljiva in če je resnična, upam,da ima partnerja ,ki jo osrečuje in zares ljubi .
Steboj ne bi bila nikoli srečna,ker se tudi meni zdiš arogantni in zvišani človek.
[/quote]

Brezveze ti kaj pisati. Lahko rečem samo, da v firmi, kjer sva delala, je bilo zaposlenih okoli 3000 ljudi. Noben od sodelavcev ni vedel kje je doma, razen da nekje zraven tiste občine, kjer je pač bila. Takrat ni imela partnerja, ko sem jo videl. Sicer pa, kje piše, da sem odnehal? pač sem iskal telefonsko in naslov tam, kjer sem mislil, da jo imajo. To je bila samo kadrovska in par sodelavk. Ko so naju ločili v druge smene in druga delovna mesta, sploh več nisem vedel kje točno je delala in katere so bile njene sodelavke.
In na podlagi parih besed, ti mene oceniš, da sem aroganten in zvišan. Še daleč od tega. Ja res je, eni soseda bolje poznate, kot se sam pozna.

Zakaj bi že bila žaljiva zgodba? A zato, ker se je zredila in da sem jo takoj pozabil? Rad bi tebe videl, čudo.

Zakaj smo kmetje (mi ki obdelujamo in delamo na zemlji in jo spostujemo ,cenimo)vedmo sinonim za nekega slabega,nerazgledanega,nekega nazadnjaskega clovecnjaka??##
Zakaj vedno kmet .
Zunaj nasih meja so kmetje spostovani a pri nas nekaj primitivnega??

Ne, ker v nikogar nisem bila tako zaljubljena oz. sem vsakega prebolela in mi nikoli ni kaj poskočilo, če ga je kdo omenil.

Sodelavka, jaz sem prej >>lolika

Prava tema
Pri osemnajstih sem bil zatreskan v eno Matejo ,ki je imela že takrat resnega fanta.
Nekajkrat sva se dobila in oba sva si bila drug drugemu všeč.
Ni imela namena da bi ga zapustila.
Po 36 letih sem jo že velikokrat srečal z svojim možem na kolesu v hribih enostavno sva si nekako z pogledi še vedno blizu in drug drugemu naklonjena.
Sam sem nesrečno poročen in po pravici povem da velikokrat mislim nanjo.
Takoj bi bil pripravljen ponovno začeti življenje z njo in si na stara zagotoviti osebni mir

Bivša ali bivši, je bivša ali bivši z razlogom. Živeti v preteklosti, pa tudi ni način.
Greš dalje in pika. Kar je bilo,je bilo.

Sodelavka, jaz sem prej >>lolika

Brezveze ti kaj pisati. Lahko rečem samo, da v firmi, kjer sva delala, je bilo zaposlenih okoli 3000 ljudi. Noben od sodelavcev ni vedel kje je doma, razen da nekje zraven tiste občine, kjer je pač bila. Takrat ni imela partnerja, ko sem jo videl. Sicer pa, kje piše, da sem odnehal? pač sem iskal telefonsko in naslov tam, kjer sem mislil, da jo imajo. To je bila samo kadrovska in par sodelavk. Ko so naju ločili v druge smene in druga delovna mesta, sploh več nisem vedel kje točno je delala in katere so bile njene sodelavke.
In na podlagi parih besed, ti mene oceniš, da sem aroganten in zvišan. Še daleč od tega. Ja res je, eni soseda bolje poznate, kot se sam pozna.

Zakaj bi že bila žaljiva zgodba? A zato, ker se je zredila in da sem jo takoj pozabil? Rad bi tebe videl, čudo.
[/quote]

Oprosti,ne biti užaljen,ampak po zapisu deluješ zvišeni. Bodi še dalje srečen z svojo drago in otrokoma. Upam,da se ti tvoja žena ali partnerka nikoli ne zredi,ker vemo,da jo boš takoj zavrgel kot krpo, da si boš poiskal kakšno bolj suho žensko. Takšni ste pač nekateri tipi.