Jeza-drugič

Pozdravljeni.

Malo nižje sem zasledila temo o temu kako krotiti jezo. Tudi jaz sem ena tistih, ki ima zadnje časa, zaradi velike preobremenjenosti (služba, gospodinjstvo, otroci, domače naloge in da ne naštevam naprej) in premalo časa zase, zelo zelo nizek prag tolerance. No ja, če sem kritična do sebe lahko priznam, da to traja že kar nekaj časa. Dogaja se mi, da sem postala to, kar najbolj sovražim pri ljudeh. Vsaka malenkost, ki ni tako kot mora biti, me spravi iz tira. Pri otrocih se še kar dobro kontroliram, bolj pa je bogi moj mož. Za vsako malenkost znorim, se derem na njega, velikokrat iz mene letijo besede, za katere mi je potem žal, ampak škoda je že storjena. Če se postavim v njegov položaj se mi revež prav zasmili. Sicer tudi on ni popoln, ima svoje velike napake, ampak kdo sem jaz, da si jemljem pravico se dreti nanj in ga na ta način poniževati. Vsak večer si rečem, danes je zadnjič, da sem bila takšna. Od zdaj naprej se bom kontrolirala, ampak naslednji dan, ko mi naraste “pritisk”, je spet vse po starem. Zaradi svojega zares grdega obnašanja imam slabo vest, jezna sem nase, mož pa se mi smili. Bojim se za najino partnerstvo.
Verjetno mi ne bi škodil kakšen pogovor pri strokovnjaku. Ampak vseeno, imaste mogoče kakšne nasvet, poznate kakšno dobro knjigo na temo samoobvladovanja….karkoli. Zanima me predvsem to – literatura na to temo.

Lep pozdrav,