Jeruzalemsko-Ormoški griči
Pri teh zapisih velja pravilo: če gre za zemljepisno ime, potem se lastna imena pišejo z veliko začetnico (torej to niso “le” pridevniki na -ski/ški), občna imena pa z malo začetnico (griči pri Ormožu). Torej Ljutomersko-Ormoške gorice; ker je to nenaselbinsko ime, se piše z veliko zač. samo prvi del, drugi pa ne. V naselbinskem imenu bi vse dele pisali z veliko (prim. Kranjska Gora).
Ne poznam J.-O. gričev, zato težko stresem odgovor kar iz rokava. Treba je raziskati, ali je to isti pojem kot J.-O. gorice in torej zemljepisno ime (kar se zdi zelo verjetno) ali pa je to nekaj drugega in morda sploh ni zemljepisno ime, ampak občno ime nekih gričev pri Jeruzalemu/Ormožu. Je pa veliko odvisno tudi od sobesedila. Je mogoče iz danega sobesedila sklepati, da gre za L.-O. gorice?
Ne, prvi del v smislu Ljutomersko-Ormoške gorice, in zapis je torej tak, kot sem tudi zapisala. Podobno rečemo, da je prvi del tudi Šmarna v imenu Šmarna gora.
Mimogrede, Ljutomersko-Ormoške je priredna zveza, zato nastopa kot enota in to pomeni tudi, da se prvo ime te zveze ne sklanja, zato: v Ljutomersko-Ormoških goricah ipd.
Po mojem mnenju bi lahko za ta zemljepisna imena veljalo enako kot za npr. gorice, Bizeljsko-Sremiški vinorodni okoliš, L.-O. vinorodni (pod)okoliš ipd.
Je pa zanimivo, kako so to rešili v Zakonu o vinu. Dilemo so odpravili tako, da okoliše imenujejo v desnem prilastku, torej okoliš Bizeljsko-Sremič (tu jim manjka vezaj), Vipava, Vipavska dolina itd.