Torej, najnovejši roman A. Skubica. Najbolj me zanimajo mnenja tistih, ki jim Skubic potegne, dobrodošla pa so seveda vsa :-).

Meni Skubic ne potegne; Popkorn – knjiga , ki sem jo hitro prebral in še hitreje pozabil; isto se mi je zgodilo pri Fužinskem bluzu, njegovih kratkih zgodb se raje nisem lotil. Je pa prevedel dve odlični knjigi – Welshev Porno in Kelmanov Kako pozno pozno je bilo. Vsaj zame. Takšno je moje skromno mnenje.

No, meni je pravzaprav najbolj ljub njegov prvenec Grenki med. Kratke zgodbe (Norišnica) so očitno bile pisane pred romanoma in se v njih (pre)večkrat pojavljajo motivi iz obeh romanov, tako da so tudi mene pustile hladno.

Še nisem, bom pa takoj, ko jo dobim. Se veselim.

Norišnica je tudi pri meni na zadnjem mestu (preveč ‘odbluzenj’, kjer ga je očitno navdihnil Kelman), prepričljivo prvi pa Fužinski bluz.

Meni je najbolj potegnil Grenki med, pa ena štorija iz Norišnice, sicer pa mi ta zbirka tudi ni bila bogve kaj – premočan občutek, da je šlo bolj za “čiščenje predalov” kot za pisanje knjige.

Jap, točno tako, “čiščenje predalov” :-))). Katera zgodba iz Norišnice ti je bila pa všeč? Meni tista, ki se dogaja v Španiji.

Meni (menda zadnja?) tista o starših, ki so na dopustu s kronično bolnim otrokom.

Ja, tista je zadnja. No, jaz sem to brala bolj z določeno radovednostjo, ker zgodbo poznam – je namreč, vsaj delno oziroma kar se občutenj tiče, avtobiografska.

Vem, ja.

Všeč mi je bila, ker je stvarna in ne solzava, kot je pri takih temah v navadi.

Aha, se lahko samo strinjam. “Stvarna” je izraz, ki jo najboljše opiše.

Evo, sem se brcnila v rit in se odpravila po Popkorn v malo bolj (pa ne preveč) zakotno enoto naše knjižnice. In me zdaj vabi tamle z mize :-). Pa še Zgodovino ljubezni sem dobila v tej isti enoti. In še nekaj precej novih knjig :-). Trikrat hura za majhne enote velikih knjižnic!!!