Filip, nekaj so besede tule in nekaj je real…če mi nekdo tule napiše nekaj v takem stilu, mu lahko odpišem nazaj kar želim in ne bo nobene škode, le enako se vrne z enakim, kaj se dogaja v realnem življenju pa so druge zgodbe in verjemi, da znam biti strpna, včasih še preveč! Pa vseeno hvala za tvojo pomoč-besede…

spela napisal:

> Kaj pa je narobe s strešicami?

Za nas Slovence in nekaj slovanskih narodov prav nič. Za večino drugih je pa pisanje z nekimi strešicami ena čudna “krokodilica”, podobna tisti, ki sem jo uzrl na ulicah Kruševca, ko sem nastopil služenje pokojni JNA.

Katja je napisala svoje mnenje o nekaterih neknjižnih besedah, ne o tebi, in ni ti je bilo treba žaliti.

Dodajam pa še podvarianto predloga KonKAVNA:

KonKAVA

in pripominjam, da v nekaterih romanskih jezikih besedica “con” pomeni “s”.

sE OPRAVIČUJEM – nASTJA, NE kATJA.

Saj lokal bi bil menda v Sloveniji, ne? Tujci, za katere je strešica nekaj čudnega, pa bi ga prav zaradi tega najbrž še prej opazili. 🙂 Saj ti si se pa po nekaj tednih verjetno tudi moral privaditi cirilici, a ne? 🙂

Aha, torej naj Nemci ne uporabljajo ß, ü, ä in ö, Francozi naj se izogibajo svojega ç, Poljaki naj ukinejo ł …

Pa še Kitajci, Japonci, Rusi in vsi ostali naj pišejo v latinici.

A ne bi bilo bolj pametno, da ohranimo svoje jezikovne posebnosti in raje tujce naučimo osnov slovenskega (slovanskega) jezika?

Če se slučajno navezuješ na moje pisanje (ni razvidno, na katero oz. čigavo se) – nikjer ne govorim o ukinjanju naših posebnosti. Glede učenja tujcev pa … si bolj utopist kot optimist :)))

Zakaj utopist?

Ne govorim o tem, da bi se tujci naučili slovenščino. Č, š in ž poznajo v (skoraj) vseh slovanskih jezikih.

Glede na to, da v Evropi obstajajo samo tri velike jezikovne skupine, se mi ne zdi tako utopično, da bi vsak Evropejec poznal nekaj osnovnih značilnosti vsake izmed teh treh skupin.

V principu mi sicer ne ustreza, da nekdo oporeka zaradi oporekanja samega in navaja neke po župi priplule razloge, vendar naj bo.

Da bi lokal zaradi strešic tujci še hitreje opazili, japajade. Če ne bo imel še nekih drugih atributov lokala (kar sicer običajno imajo – reklamne izveske proizvajalcev pijač in napitkov), bodo šli gladko mimo njega. Morda si že kdaj brala vtise naših obiskovalcev Japonske, kjer zelo pogrešajo napise v latinici oz. angleščini. Malo, pa ne mnogo bolje je v Grčiji.

Glede cirilice zame v Srbiji ni bilo večjih problemov, saj sem iz generacije, ki se jo je učila že v osnovni šoli, nato pa sem imel še štiri leta ruščine v gimnaziji. Kljub temu pa se mi je zdelo, da sem padel na luno in ne v Kruševac, saj je različne črkoslikarske tipografije in umetnije v cirilici kar težko razvozlati.

Za današnjo mladino slišim, da je to mnogo mnogo teže, tako glede “srbohrvaškega” jezika kot glede cirilice – to zadnje še posebej.

Sploh pa Srbov ne razumem – ko sem bil jaz tam doli sta bili latinica in cirilica enakovredni pisavi, kar pomeni, da so vsi znali obe pisavi. Po razpadu YU pa so dali prednost arhaični cirilici, namesto da bi postopoma prešli na sodobnejšo pisavo.

Še malo o “šalčki” kot morebitnem imenu lokala – to bi bil zame arhaizem, germanizem, primitivizem. Kljub temu, da pogovorno ta izraz uporabljam.

Dodajam še to, kar sem prejle mimogrede pozabil. Kako bi tujci izgovorili Šalčka? Še najverjetneje Salka ali Zalka.

Lokal bi najbrž res bil v Sloveniji, vendar bi s “Šalčko” imel NESLOVENSKI naziv. Poleg tega pa so meje postale neopaznejše in je v Sloveniji čedalje več tujcev, naj si bo stalno naseljenih ali prehodnih.

Dodam še en aspekt (čeprav me dejansko neskončno malo briga, kako se bo v resnici imenoval nek lokal). Besede “šalčka” ne razume niti znaten del državljanov Slovenije, prej bi razumeli “džezva”. Ta beseda pa je obenem znana tudi rojenim Slovencem – pa bi jo uporabili kot ime lokala? A?

Sploh ne oporekam zaradi oporekanja samega. Mislim le, da šumniki niso nekaj manjvrednega, to je vse.

Filip napisal:

> Dodam še en aspekt (čeprav me dejansko neskončno malo briga,
> kako se bo v resnici imenoval nek lokal). Besede “šalčka” ne
> razume niti znaten del državljanov Slovenije, prej bi razumeli
> “džezva”. Ta beseda pa je obenem znana tudi rojenim Slovencem –
> pa bi jo uporabili kot ime lokala? A?

Seveda. Zakaj pa ne? Če bi v tem lokalu stregli pravo turško (bosansko) kavo, se mi zdi ime več kot primerno.

Se mi že cedijo sline, sploh če bi ob turški kavi ponujali še ratluk in baklavo.

SSKJ pravi sledeče:

džezva -e ž (e) spodaj široka,
zgoraj zožena posoda za kuhanje
turške kave: postaviti džezvo na
kuhalnik; bakrena džezva

Džezva je čisto prava slovenska beseda, ki za razliko od šalčke v SSKJ celo ni označena kot pogovorna.

Oj Filip, jaz se čisto strinjam s tabo, da ime Šalčka ni najbolj primerna, a kot argument za to pa res ne bi izpostavljala počutja tujcev – smo le v Sloveniji. 🙂

mislim, da ste zašli odločno predaleč. Tudi narečne besede in dialekti dajejo jeziku barvitost in bogatost… Kam bi pa prišli, če v Mariboru ne bi bilo Totega bara:)… Mislim, da se pri takih stvareh ni treba držat pravopisa kot pijanc plota….
Kar se pa tiče tujcev, se pa zaradi njih ne bi obremenjevala, ali lahko izgovorijo ime lokala ali ne. Ni ime odločilno za to, ali bodo zavili vanj, ali ne. Naši tuji poslovni partnerji hodijo najraje v XXX žar, ne glede na to, da se jim skoraj jezik zlomi, ko poskušajo izgovoriti… oziroma so se že zdavnaj nehali truditi. Zdaj rečejo, tam pri Titovi babici 🙂