je res?

On_:

>>Iz preprostega razloga, ker zaljubiš se lahko le v nekoga, ki ga ne poznaš in si o njem v svoji glavi izmišljaš razne podobe kakšen je, mu pripisuješ lastnosti, ki jih mogoče sploh nima.

On_:

>>Iz preprostega razloga, ker zaljubiš se lahko le v nekoga, ki ga ne poznaš in si o njem v svoji glavi izmišljaš razne podobe kakšen je, mu pripisuješ lastnosti, ki jih mogoče sploh nima.

lahko ljubiš brez predhodne zaljubljenosti? nekoga, ki ga poznaš?

lahko ljubiš brez predhodne zaljubljenosti? nekoga, ki ga poznaš?[/quote]

Mislim, da je to možno, če si bolj realna oseba. Pa tudi velja nepisano pravilo, da čim starejši si, manj si “zaljubljen” in bolj si sposoben ljubiti. Je pa lepa tista faza zaljubljenosti, seveda če je, ker si vzhičen, v sedmih nebesih, imaš metuljčke v trebuhu, ko osebo srečaš….:))). Zaljubljenost postane problem takrat, ko neka oseba vedno samo to išče in ni sposobna preiti v drugo fazo. Zato tudi prihaja do varanja/nezvestobe v vezah. Ko mine tisti “občutek zaljubljenosti”, partner poišče drugo osebo pri kateri bo našel enak občutek, čeprav ne zaključi prvotne veze.

je tudi men tisti stavek dal misliti, sva s prijeteljico tudi debatirale o tem. Vendar se jaz ne strinjam, namrec prepricana sem da ko z nekom koncas, pa se potem recimo da poi spet najdejo, se komot lahko ponovno zaljubis v to osebo, ce ti se vedno globoko v sebi nekaj pomeni! Je pa res, da se vecinoma idealizira to osebo in lahko spregledas njene prejsnje napake. In je zacarani krog sklenjen.

fazo zaljubljenosti preskočiš, ko vzljubiš nekoga, ki si ga poznal že od prej.[/quote]
in preides direktno v fazo ljubezni, ali kako?

Zaljubiš se lahko tudi v nekoga, ki ga že poznaš.
In lahko nekoga ljubiš, ne da bi bil vanj nikoli zaljubljen. No, moja draga polovica vedno trdi, da vame ni bila nikoli zaljubljena …

Jaz tudi ne v prejsnjega fanta. Kot da bi preskocila to fazo. z bolj realnimi pricakovanji sem se spustila v zvezo, brez pompa, nekak brez metuljckov. Je bilo pa vec medsebojnega spostovanja kot pa recimo pri prvi ‘brezglavi’ ljubezni kjer me je razganjalo se celo leto, iskre letele, metuljcki.
In ce primerjam, imam raje to zadnje, ceprou to zamegli um, napake se pokazejo sele cez par let veze, s tem ko je zadnji fant imel napako v mojih oceh ze po mesecu dni.

On_:

>>Iz preprostega razloga, ker zaljubiš se lahko le v nekoga, ki ga ne poznaš in si o njem v svoji glavi izmišljaš razne podobe kakšen je, mu pripisuješ lastnosti, ki jih mogoče sploh nima.

A (poznaš) po imenu in priimku? 😉
Predstavljaj si, da bi se zaljubila v kakega sošolca, mogoče dolgoletnega sodelavca ali nekoga, ki ga poznaš že celo življenje, za katerega točno veš kako “diha”, kako se izraža, na kakšen način razmišlja…itd in da bi ob takem človeku doživela vse tiste občutke, metuljčke, črmle…itd kot si jih nekoč ob nekom, ki ti je padel v oko, ko si bila najstnica, ko o teh stvareh še nisi veliko vedela, ko si bila še ne utrgan cvet
Zakaj se ne zaljubijo bratje in sestre ali pa ljudje (ki niso sorodniki), ki so preživeli celo otroštvo skupaj?Mogoče je malo bolj “realen človek”, je tebe spoznal že malo bolj odrasel in se ni pustil več ujet v lastna čustva, ker….. osel gre samo enkrat na led?
In tvoja draga polovica je bila že polna bušk, ko je tebe spoznala…. 😉

Ne moreš se, razen, če ga zelo slabo poznaš oziroma si samo domišljaš, da ga poznaš. Če se zaljubiš v nekoga, ki ga poznaš, to ni več zaljubljenost ampak kvečjemu ljubezen.

Ne moreš se, razen, če ga zelo slabo poznaš oziroma si samo domišljaš, da ga poznaš. Če se zaljubiš v nekoga, ki ga poznaš, to ni več zaljubljenost ampak kvečjemu ljubezen.[/quote]

Seveda se lahko! 🙂
Poglej primer; sošolca in prijatelja 4 leta. Oba v vezah. Nekaj časa se ne vidita, ker ju življenje odpelje drugam. Potem se srečata, gresta na kavo, klepetata do onemoglosti in seveda kaj kmalu ugotovita, da sta oba samska. Ponovita kavo, gresta skupaj na razne aktivnosti… dotiki… in vse tiste misli, ki jih prej nista imela, ker sta bila vezana in drug na drugega nista gledala, kot na potencialnega spolnega partnerja. In ja, lahko so metuljčki, veliko metuljčkov. Je pa res, da točno veš, kaj dobiš… razen v smislu spolnosti.

Sčasoma začne človek bolj zrelo in realno gledati na ljudi. Zato prepreči ustvarjanje nekih idealov in nerealnih pričakovanj, da se zaščiti pred razočaranjem.

Če človeka dovolj dobro poznaš, se v njega ne moreš zaljubiti.

Ta dva se bolj slabo poznata, če nista živela skupaj. 🙂
In ja, veliko metuljčkov, ker mislita, da sta se našla dva popolna in bosta zdaj končno lahko uresničila vse svoje skrite želje, ki jih prej nista mogla…….Vprašanje je le, kako dolgo bosta tako mislila..:)

Ta dva se bolj slabo poznata, če nista živela skupaj. 🙂
In ja, veliko metuljčkov, ker mislita, da sta se našla dva popolna in bosta zdaj končno lahko uresničila vse svoje skrite želje, ki jih prej nista mogla…….Vprašanje je le, kako dolgo bosta tako mislila..:)[/quote]

Hmmm, mislim, da že več kot 17 let. Nihče ni govoril o popolnosti. 🙂
In ja, precej bolje sta se poznala, kot se človek pozna z nekom, ki ga je šele spoznal.

PS; Zakaj v vsaki stvari iščeš slabo? Poln dvomov si v vse… Mogoče iz lastnih izkušenj? 🙂

Ne moreš se, razen, če ga zelo slabo poznaš oziroma si samo domišljaš, da ga poznaš. Če se zaljubiš v nekoga, ki ga poznaš, to ni več zaljubljenost ampak kvečjemu ljubezen.[/quote]

Seveda se lahko! 🙂
Poglej primer; sošolca in prijatelja 4 leta. Oba v vezah. Nekaj časa se ne vidita, ker ju življenje odpelje drugam. Potem se srečata, gresta na kavo, klepetata do onemoglosti in seveda kaj kmalu ugotovita, da sta oba samska. Ponovita kavo, gresta skupaj na razne aktivnosti… dotiki… in vse tiste misli, ki jih prej nista imela, ker sta bila vezana in drug na drugega nista gledala, kot na potencialnega spolnega partnerja. In ja, lahko so metuljčki, veliko metuljčkov. Je pa res, da točno veš, kaj dobiš… razen v smislu spolnosti.[/quote]
Sošolec ni nujno nekdo, ki ga poznaš. To je precej slabo poznavanje.

Metuljčki pa tudi še ne pomenijo nujno zaljubljenosti. Lahko gre kvečjemu za spolno poželenje ali kaj podobnega. Zaljubljenost ni nič drugega kot naša popolna predstava o drugem, ki se vedno (lahko tudi precej) razlikuje od realnosti. Ti si pa napisala, da že točno veš, kaj dobiš. To ni zaljubljenost. Razen, če pri vama še traja. 😉 To bi bil pa fenomen. 🙂

Zakaj si napisal samo sošolca, če sem napisala sošolca in prijatelja? 🙂

Marko, pa ti misliš, da je vsak človek zaljubljen samo ‘your way or no way’? :)))

Zaljubljenost je prav tako zelo relativen pojem Japkica. Nekdo lahko misli, da je zaljubljen, vendar v resnici (po teoriji) sploh ni. To je pač odvisno od posameznika, kako si ta pojem razlaga, kako ga razume in pozna in tudi od njegovih preteklih izkušenj.
Japkica, kakorkoli že, če si bila zaljubljena v tega “prijatelja”, potem ga gotovo nisi dovolj dobro poznala ali pa preprosto nisi bila zaljubljena. Si si ga pač le želela. In s tem ni nič narobe. 🙂

Spet blebetaš. 🙂

Verjetno ti bolj veš od mene kdaj sem bila zaljubljena in kdaj nisem bila. Os sveta se vednar vrti okoli tvojih meril. Sicer pa nisem nikjer pisala, da gre zame. Če pa že pišeš zame, zakaj pišeš v pretekliku? 🙂

Napaka je v tem, da ni vse res, kar navaja teorija in zapreš si obzorje, ko začneš čutiti po napisanih pravilih nekoga drugega, osiromašen za lastne izkušnje. Resnica ni enako teorija.

Ko misliš, da si zaljubljen, tudi si, neglede na definicije. Če dvomiš glede zaljubljenosti, zagotovo ne.

Saj to tudi pravim. Nekdo meni, da ja zaljubljen, v to tudi verjame. Po teoriji, ki je rezultat izkušenj, pa ni nujno, da si. Na koncu to sploh ni pomembno. Pomembno je le, kak odnos z nekom vzpostaviš in kako se ob temu človeku počutiš. Še to počutje je zelo relativno. Čez lahko spoznaš, da si se v resnici počutil zelo slabo, le da si je takrat zdelo, da je to ok. 🙂

Saj to tudi pravim. Nekdo meni, da ja zaljubljen, v to tudi verjame. Po teoriji, ki je rezultat izkušenj, pa ni nujno, da si. Na koncu to sploh ni pomembno. Pomembno je le, kak odnos z nekom vzpostaviš in kako se ob temu človeku počutiš. Še to počutje je zelo relativno. Čez lahko spoznaš, da si se v resnici počutil zelo slabo, le da si je takrat zdelo, da je to ok. :)[/quote]

Po tovji teoriji tudi ne moreš biti nikoli prepričan, če te tvoja 2x okrog kepe. Lahko, da samo v to verjameš in se počutiš slabo? Sploh ni nujno, da te je okrog kepe, ker je vse relativno, dokler ne teče kri iz nosu. :))

Saj to tudi pravim. Nekdo meni, da ja zaljubljen, v to tudi verjame. Po teoriji, ki je rezultat izkušenj, pa ni nujno, da si. Na koncu to sploh ni pomembno. Pomembno je le, kak odnos z nekom vzpostaviš in kako se ob temu človeku počutiš. Še to počutje je zelo relativno. Čez lahko spoznaš, da si se v resnici počutil zelo slabo, le da si je takrat zdelo, da je to ok. :)[/quote]

Ma daj no. Zdaj si pa že smešen. Če imaš ti težave z dojemanjem sebe in sveta, še ni nujno, da ga ima vsak. 🙂

Saj to tudi pravim. Nekdo meni, da ja zaljubljen, v to tudi verjame. Po teoriji, ki je rezultat izkušenj, pa ni nujno, da si. Na koncu to sploh ni pomembno. Pomembno je le, kak odnos z nekom vzpostaviš in kako se ob temu človeku počutiš. Še to počutje je zelo relativno. Čez lahko spoznaš, da si se v resnici počutil zelo slabo, le da si je takrat zdelo, da je to ok. :)[/quote]

Po tovji teoriji tudi ne moreš biti nikoli prepričan, če te tvoja 2x okrog kepe. Lahko, da samo v to verjameš in se počutiš slabo? Sploh ni nujno, da te je okrog kepe, ker je vse relativno, dokler ne teče kri iz nosu. :))[/quote]
Ja odvisno kaj zanjo pomeni “okrog kepe” in kaj zame. Njej je “okrog kepe”, da me švrnke po laseh, zame pa, ko me s ponvijo po buči. 😉

Japkica, po čem sklepaš, da imam težave z dojemanjem sebe in sveta? Boš še kaj več povedala, ker se mi zdi, da si nekaj užaljena. 🙂

Po tem, ko se postaviš poklicanega, da sodiš npr. o moji zaljubljenosti (ali kogarkoli drugega) in še marsičemu. Ne moreš ti mene priepričevati kako jaz čutim. Jaz namreč dobro vem zase. Kaj ti tu ni jasno?

Ta dva se bolj slabo poznata, če nista živela skupaj. 🙂
In ja, veliko metuljčkov, ker mislita, da sta se našla dva popolna in bosta zdaj končno lahko uresničila vse svoje skrite želje, ki jih prej nista mogla…….Vprašanje je le, kako dolgo bosta tako mislila..:)[/quote]

Hmmm, mislim, da že več kot 17 let. Nihče ni govoril o popolnosti. 🙂
In ja, precej bolje sta se poznala, kot se človek pozna z nekom, ki ga je šele spoznal.

PS; Zakaj v vsaki stvari iščeš slabo? Poln dvomov si v vse… Mogoče iz lastnih izkušenj? :)[/quote]
Pri zaljubljenosti pa se gre za popolnost.
Saj ni zaljubljenost nek vrhunec, ampak to, da imaš nekoga rad takšnega kot je.
Zgleda, da imava različne poglede na to kaj je zaljubljenost.