Je bilo kateri žal, da je bil partner prisoten pri porodu?

Ce sta ga naredila skup ga vsaj pricakajta skupaj ob prihodu na ta svet, madona!

Smisel tega, da je mož zraven pri porodu, je predvsem v tem, da je TEBI lažje. Če tebi ni do tega, ga pač ne imej zraven. Ti pa povem iz lastne izkušnje, da je res fajn, če je tam. Pa sem jaz drugače zelo čistunka, ga pošljem ven iz kopalnice, če grem na WC itd. Ampak pri porodu je vse to res drugače. Kot prvo te on ne gleda med noge in kaj se tam dogaja. On je s tabo zgoraj, pri glavi. Ta izjemni dogodek doživljata skupaj. Plus da je lahko uporaben, ti da za pit, te masira, gre po babico.

Si pa ne predstavljam, da bi imela prijateljico ali kogarkoli drugega zraven. To je stvar od mene in mojega moža. Če on ne bi hotel ali ne bi mogel biti zraven, bo rodila sama oz. z osebjem.

Porod je nekaj naravnega. Porod je trdo delo, je huda bolečina, ni romantika, se pa v 99 % srečno konča, ko dobiš otroka! Jaz imam že odrasle otroke, takrat očetje niso bili pri porodu. Moj mož pa mi je povedal, da on ne bi bil zraven pri porodu, da ne bi bil sposoben.

Pri porodu je kri, je porodna voda, lahko ti uide tudi blato med potiskanjem. To je vse življenjsko. Porod ni lepotna predstava. Med tistimi hudimi popadki, ko tako boli za raztrgat, si resnično želiš, da je nekdo pri tebi, ki te drži za roko in te pomiri.

Otroka sta skupaj spočela in najboljše je, da ga tudi skupaj pozdravita na ta svet. Je pa treba biti pripravljen na vse to, kar te čaka.

Jaz sem rodila 2x. Prvič je bila z menoj prijateljica, ker takratni mož ni hotel, ni bil za tako. In tako sem tudi jaz mislila, da mi ni do tega da je mož poleg, da bo videl vse kar k porodu spada, da mu ne bom več privlačna…                Pri drugem porodu je bil prisoten zdajšnji mož in tega ne bi zamenjala za nič na svetu. V kakšno podporo je bil on meni v porodni si bom zapomnila za celo življenje. Pa ne pretiravam. In ne gre se za to, da brez moža pa ne moremo roditi ali da porod ni romantika (mislim kdo si sploh lahko misli nekaj takega) Mož mi je delal družbo, mi dal za piti, ko me je bolelo je šel po babico in meni najpomebnejše, med samim porodom sem najbolj slišala njega, babice skoraj ne. Njegove besede in “navodila”, da je porod stekel lažje. In tisti trenutek, ko ga je že po parih minutah držal v naročju je neprecenljiv. Bil je prisoten pri rojstvu svojega otroka. Kakšen pogled je imel takrat, v očeh solze sreče in nasmeh na obrazu. Nekaj najlepšega. In ne, po porodu mu nisem bila nič manj privlačna, mogoče še bolj, saj sva komaj dočakala da mine tistih 6 tednov, ko ne smeš imeti odnosov.

Nikakor. Je bil 3x zraven. Žal bi mi bilo, če ne bi bil. Mislim, da je to test njegove zrelosti in pokazatelj, kako globoka je njegova ljubezen do tebe.

Jaz Recimo nikoli ne bi imela prijateljice zraven. Mi je porod preveč intimna stvar. Partnerju, če te ima res rad, boš še naprej privlačna. Še bolj vaju bo povezalo. Vsaj naju je. Imava po vseh porodih še boljši seks.

No fajn da si anonimna…zakaj…ker tako butastih zadev se prebrala nisem. Pred partnerjem ne lulas, prdiš  rigneš niti po nesreci ne,vse zadrzujeta…pa dobr kje vidva zivita? Bi vidva znala zivet v nesterilnem obnasanju? Sej ne recem, da si nevljuden in da vsepovprek spuscas, sam velikokrat pa tudi ne gre… In kdo bo rihtal dojencka ker dete zagotovo ne zna zadrzati nicesar v sebi….in to so sele vonjave in prizori. Ce te to tok skrbi  kak sta sploh sla delat otroka no. In se nekaj…v porodni sobi je partner naceloma misljen, da sedi ob tvoji glavi, s tem da se lahko zarotira stran od tvojega spodnjega dela in ni sanse da vidi karkoli, ce si tega ne zeli. Mas pa modele, ki grejo se spredaj gledat, skor kot babicarji…in ce ti karkoli uide, babice vse sproti cistijo, ze zaradi higiene in preprecevanja okuzb. Zakaj mislis, da se priporoca klistir…zato da v porodni ni blata, ce ze, lulas…lohk si tud 48h v porodni in ce nimas klistirja…verjem da takrat pride do umazanije in to sproti cistijo. A si predstavljs, da se ti kaj zgodi in bi ti zdaj pristala v plenicah…kdo bi te rihtal…in ko se otrok rodi, ni umazan ampak ima kvecjemu na sebi tisto belkasto plast, uh kako se ze rece…tudi kri ni kar v potokih, v bistvu jd v fazi poroda ne bi smelo biti…ce je, je nekaj narobe.

Ja kamot lahko rodis brez njega. Vedi pa, da ceprav so hlodasti jih veliko ob koncu poroda joka od srece,ko dobijo otrocicka v narocje. Poleg tega pa ti bo dajal za pit, pazil nate, bil tvoj glas ce bos ti predihavala…pogosto tudi slisis le njegov glas, ki obicajno ponavlja navodila babice, babic se slisis ne…sem za da je zraven, ze zato, da vsaj priblizno vidi kaj porod je in kaj zensko telo in zenske damo cez.

Izkušnje so razliĉne..tebe pravzaprav zanima kako so moŝki doživljali prisotnost ob porodu, ne toliko ženski vidik..vsaj tako razumem ker te skrbi da se mu ne “zagravžaš”. Tega pa nihče ne more vedeti razen tvoj partner post festum.

Lahko pa ti povem da je moj komentiral celotno izkušnjo 12 urnega poroda z vsemi peripetijami in mojimi v danem momentu +20 kg v haljici s konkretnim razporkom, vsemi grimasami in zvoki..takole..Tako si bila lepa..nikoli prej in potem tako.

Torej..vse je odvisno od tega, kako bo on to doživel..seveda tudi kako ti gledaš na vse skupaj..glede na napisano in zadrževanje zraka pred njim..bo zate bolje da si sama sama..če bo to njemu ok ali se bo počutil prikrajšanega pa ti veš..pogovarjajta se vendar..tule boš težko našla pravi odgovor..tega poznata oz lahko odkrijeta samo vidva.

Kaj ‘umazanega’ pa bi lahko videl mož? Saj vendar sedi pri glavi!

Moj mož je bil z mano pri porodu predvsem zato, da je zastopal moje interese. Ko se je rodil najin otrok pa tudi zato, da je imel deteta na očeh, ko so otroka pregledali, in  nato v naročju medtem, ko sem jaz okrevala in ko so me šivali.

Porod je resen medicinski dogodek, kjer gre lahko marsikaj narobe. Takrat je ob sebi dobro imeti nekoga, ki je tam samo zate, ki pozna in spremlja, kaj se s tabo dogaja, ter po potrebi urgira pri zdravniškem osebju.

Kar se tiče spodbujanja in podobnega, sem pa v porodni sobi takoj naredila red in povedala, da hočem tišino in mir. Motilo me je, če je kdo govoril po nepotrebnem, tako da so bili vsi skupaj kar lepo tiho. Babica je na vsake toliko dala kakšno nujno navodilo ali z enim stavkom povedala, kako napredujemo. To je bilo pa tudi vse.

Drugače je pa porod absolutno umazana stvar. Urin, blato, kri. Kdor tega ne zmore prenesti, naj raje ostane zunaj. Glede na tvoje pisanje se mi zdi, da si predvsem ti tista, ki ni primerna za spremljevalca pri porodu, kot pa tvoj partner/mož. Ali ima on tudi take zadržke in predsodke do popopnoma normalnih telesnih funkcij kot ti, ali si predvsem ti tista, ki se ti vse skupaj gabi?

V dobrem in slabem sva potrdila pred matičarjem in se tega držala. Porod se mu ni zdel nič umazanega, je pa res, da je iz stroke, a drugo področje. Po tistem je večkrat rekel, da me ceni. Še danes, po več kot tridesetih letih, rad pove, da ne bi hotel zamuditi, ko je prvič zagledal sina.

TO je to..ne bom pozabila ko me je par dni pred porodom objel in rekel hvala..pa nisem razumela in je dodal..hvala..ker jaz ne bi zmogel. Po porodu pa sploh..oĉe na mestu vidi mater svojega otroka v povsem drugi luči..pa da ne bo pomote..tudi obratno velja..saj mi je njegova prisotnost zelo veliko pomenila in konkretno pomagala.

ne. če ne bi bil, bi se končalo precej slabše za otročka in zame, boh ve..

Kaj pa npr. ko ležita skupaj v postelji in se cartata in ljubkujeta in nenadoma prdec potrka na vrata …? Ali ga zadržujeta ves čas? Kaj pa npr. pri dolgi vožnji z avtom, ga tudi zadržujeta drug pred drugim?

Hmmmm…… kaj pa po porodu? Ko bo tvoje telo še kar nekaj časa podobno mlahavi žolci, z zizami “do tal” iz katerih bo kapljalo mleko in ti zmočilo majico? Ko boš še nekaj tednov krvavela? Ali pa na splošno gledano naprej skozi celo življenje, v katerem ne veš, kaj te čaka. Razne bolezni, nesreče, ko te mora partner negovati, pomagati na wc, pod tuš, te vidi (in voha) neumito, z neobritimi pazduhami in nogami….. kako mislita take preizkušnje preživeti? Če moraš za vsako ceno preprečiti, da partner vidi tudi tvoje slabosti, ki so pravzaprav popolnoma naravne in jih ima tudi sam, potem je to partnerstvo na zelo trhlih tleh.

In mimogrede, da bi meni odrekla prisotnost ob rojstvu MOJEGA otroka in ta poseben trenutek raje delila z neko tvojo kolegico, ki niti meni in otroku ne pomeni nič, ti tega nikdar ne odpustim.

enako. otrok bi mogoče še preživel, če bi nekdo slučajno pravočasno prišel, jaz zagotovo ne.

Dobila si precej koristnih mnenj, tudi jaz ti vsekakor priporočam, da je partner s tabo. Sploh v bistvu nevem, v čem je tvoj problem, ker tudi želi biti zraven – mu boš to odvzela? Kot ti je nekdo že napisal, to ti lahko hudo zameri. Jaz pa ravno kolegice nikoli ne bi imela zraven, pa saj sem ja bolj intimna z možem kot pa s kolegico?! Valjda te mož pozna v vseh razmerah, v katerih te kolegica najbrž ne? Jaz ti povem, da je meni mož zelo pomagal, ker če ga ne bi bilo zraven, bi lahko prišlo do hude zdravniške napake, ker so slabo prebrali mojo kartoteko in je on vskočil vmes s pravo informacijo. Jaz sem bežno zaznavala kaj govorijo in sem vedela, da je narobe, pa nisem imela moči se oglasit . Rabiš nekoga tam, ki te zastopa in čuva, osebju je to pač akcija. Kaj pa če bo nekoč eden od vaju bolan, recimo na kemoterapiji, ko se bosta videla v najslabši verziji…se boš skrivala pred njim? Pa zdravo dete ti želim.

bil je zraven in ni mi bilo nikoli žal. Obakrat. V bistvu ni bil toliko kot opora v fizičnem smislu, ker itak vse čutiš in delaš sam, ampak  mi je bilo fajn, da je samo bil tam. Če sem kaj rabila, ali je šlo kaj v sumljivo smer,  je lahko takoj poklical babico, sestro..sem namreč prvič rojeval zelo dolgo in si ne predstavljam, da ne bi bil tam. Drugič sem šla na kontrolo po roku in me je zdravnica poslala kar dol rodit. Tako da je prišel malo kasneje, ko sem bila že na pol poti rojevanja. V vsakem primeru pa absolutno za, da je zraven. Bi naredila zopet isto.

V bistvu se, ko rojevaš, ne ukvarjaš z zadevami, kot so prdenje, riganje, lulanje itd..To je čisto v drugem planu, ker toliko trpiš  s popadki, da je to malenkost.

Ma daj ne budali!! Kaj je pa videl? Saj možu ne pustijo, da med iztisom bulji v mednožje. Mož sedi pri glavi porodnice. Potem mu novorojenca dajo v roke, ko ga že očistijo in to je to.

Bil je zraven in nikoli mi ni bilo žal. Porod so mi sprožili, v porodni sem bila cel dan (11 ur) in zelo sem bila sproščena, ker sem vedela, da je mož ob meni, da bo šel po babico, če bo treba (ja, babica ni ves čas pri tebi), delal mi je družbo, skrbel, da sem pila (po požirkih)… no, ko sem bila po 11 urah popadkov že čisto fertik, porod pa je napredoval za 2cm, dr. pa bi še kar čakal (ker otrok še ni bil v stiski tisti moment), je bil ravno moj mož tisti, ki se je zavzel za naju in zahteval ukrepanje takoj, ne takrat, ko bo najino dete ostalo brez kisika. Čez 2min sem bila že v operacijski in vse se je srečno končalo. Pač, dr. bi izmeno počakal, ker mu ni bilo pol ure pred koncem šihta do operacijske…

Kar se vseh ostalih bedarij tiče, mogoče si zanosila z napačnim človekom, če te vse to skrbi in si pred njim tako nesproščena…

Ne vem, jst sem pa tko “tehničen” tip, da se mi take stvari ne zagravžajo. To je biologija, narava, fizika, kemija…. Ne razumem, zakaj bi zaradi česa videnega v porodni sobi travmiral.

Bil je zraven. Rojevala sem skoraj 20 ur. Vmes so ga poslali domov, ko se je zadeva malo ustavila. No, kar precej. Ker sem bila že pred tem hospitalizirana, so me dali na “post”, tako da klistirja ni bilo. Blata sicer minimalno, pa še to, zato ker nisem smela vstajati po sprožitvi. Razen, ko sem dve rundi predihovala na školjki, pod budnim očesom babice-tisto je blo noro boleče, priznam. Bilo je pomanjkanje osebja-top sezona dopustov. Kri, plodovnica, znoj…. Prerezan presredek, dodatno ful strgana… ni da ni. Partner ni bil samo pri glavi, dobesedno je asistiral babici in porodničarju ?. Nikoli ga nisem silila, da je zraven, niti nisem predlagala, sam me je presenetil s tem. Pa sem si mislila, ti kar vztrajaj, itak boš po hitrem postopku zapustil porodno. Je ni, do šivanja. Sem mu hvaležna do neba. Mi je ponujal vodo po požirkih, mi močil ustnice, brisal znoj s čela. Ni blebetal, samo bil je tam in v najbolj napetih trenutkih in mi s pogledom dajal pozitivnost in moč. Povezal se je z babico, porodničarjem. Ko je bilo potrebno “razstaviti” posteljo za drugi položaj je pomagal, nekaj je vmes bilo z lučmi, da jih je držal….  Neke vrste komedija, ampak je sprostilo vso napetost. Pa najpomembneje, kar te po moje zanima. Glede na to, kako sem bila “razčlovečena” pred njim. Spolnost v vseh pogledih, se je mesec po porodu vrnila. V vsem svojem blišču in sijaju. Brez ene same težave. Itak da me bila prvič groza, ampak je zadevo mojstrsko izpeljal, mogoče tudi zato, ker je videl, kaj vse sem prestala. Res top.  Nobenega občutka odpora z njegove strani, nobene spremembe.  Je res da sva eksperimentirala pred nosečnostjo in po njej. Ampak povem iz prve roke, niti malo se ne občuti spremembe. Nisva pa ne on ne jaz občutljivca ??‍♀️. Pa še porodničarju sem hvaležna za kvalitetno šivanje. Menda imajo ene kar težave. Če meniš, da ga vidiš v opisanem, se nimaš kaj bat.

Tako tako 🙂 .

Naredi kot čutiš. Če misliš da ti bo bolje sami, bodi sama.

Moj je tudi ni bil zraven .    Dvojčka – carski rez.

Pa tudi proslavljal  je šele 14 dni kasneje ko smo bili vsi trije ok.

Če si predstavljate porod kot nekaj lepega ali grdega, ste zelo naivna oseba, ki pravzaprav sploh ne ve, v kaj se podaja. Porod je tako komplicirana in boleča zadeva, da na trenutke ne boste vedela ali ste živa ali mrtva, vi pa se zdaj ukvarjate s prdci in s tem, kaj si bo kdo tam zraven mislil. Noben si ne mislil nič, vsem delavcem in tudi partnerju bo važno samo to, da vi preživite, in s čim manj posledic porodite zdravo dete. Partner pa vam bo v čusteno podporo in vaš tolmač.

S partnerjem se raje zmenita, kako vas bo slišal, kaj tisti trenutek rabite, da bo to znal “prevesti” osebju ali da vas bo znal bodriti ob težkih trenutkih. Verjetno vam ne bo ok, če boste umirali od bolečine, on bo pa s telefonom tam visel ali pa vzklikal “potisni” kot prtegnjen. Take zadeve znajo zvezo uničiti na dolgi rok.

Zmenita se kaki dotiki naj bodo,  kaj pomeni vaš stisk roke, kaj pomeni določena nebesedna komunikacija, ali celo beseda, kaj želite za protibolečinsko terapijo. Vse mora vedeti in kaj lahko in česa tam ne sme govoriti.

Vi prej naredite klistir in ne vem čemu bi lulala in kakala po mizi, ne vem od kje vam to, tudi prej vam ni treba pojesti celega piščanca, da boste pol tam bruhala. Bodite pač normalna.

Ko bo iztis, vse poteka zelo adrenalinsko in moj pravi, da je tako kot v mesnici. Veliko krvi, sluzi, umazan otrok in nagravžna posteljica, če režejo so tudi škarje. Tudi vonj po krvi je. Marsikdo od moških mevž omedli. Upajte, da ni mevža, ker se vam bo to zdelo za malo.

Pri iztisu naj bo pri glavi, ne rabi gledati v mednožje, običajno babice poskrbijo za to. Zmenita se, če bo rezal popkovino ali ne. Ovičajno babice to ponudijo njemu. Poskrbite, da se bo čimprej tudi on povezal z otrokom, ga popestoval v tistih prvih 3 urah, da ne bo stal kot lipov bog.

Malo se spravite k sebi in se raje pripravita oba na ta velik dogodek, da ne boste preveč šokirana in potem pristala v poporodni depresiji.