je bil pač en tak …..
Ja, je bil pač en tak,,,,,,,,,,,,, čuden dan. Leto se bliža koncu, spet bomo starejši in tako sem ob samotnem večeru delala analizo življenja. Povem vam – to nikoli pri nobenem ni bilo dobro, in tudi jaz nisem izjema. Ne, ne mislim delati samomor, sploh ne, čeprav… Pa vendar – kljub letom še ne morem reči, da sem toliko dosegla v življenju, da lahko kar umrem. Nikakor. No, če povem odkrito je slabega bilo za vsaj dve življenji, ampak….zakaj ne počakam, kaj če sedaj pa pride tisto dobro???
Ja, vem, upanje, prazno čakanje na boljši jutri, kaj vem kaj pač, ampak – mogoče pa me v naslednjem letu čaka vse, kar je do sedaj šlo mimo mene.
Imam otroke, imam moža, imam hišo, imam kreditov, imam hišnega ljubljenčka,… marsikaj imam. In marsikdo bi rekel, da sem nehvaležna, pa vendar nisem. Hvaležna sem za vse, pa vendar mi manjka ena malenkost, ki naredi človeka popolnega. Tisto, ko veš da nekomu pomeniš nekaj v življenju, ko veš, da bo stopil ob tebe, ne glede na to, v kakšnih težavah boš, da veš, da je nekdo ob tebi, da nisi sam,….
Tega pa nimam v vseh teh letih. Otroci – te potrebujejo kot majhni, …. potem odletijo iz gnezda. Vse ostalo je – da se vidi lepa slika družine. Kdor je živel v družini to ne razume, kdor je bil vedno sam, brez vseh, tisti bo razumel, kaj nam nekaterim pomeni pojem -družina- ! Ampak kljub zunanji podobi vsega, iščem, hrepenim po …….sladkih besedah, ko bo nekdo to rekel z srcem, ne ker se to spodobi, pričakuje, ti izkaže tako hvaležnost. Ne, predaja človeku, popolna pripadnost ne glede na vse. In to je tisto, kar mi daje upanje, da grem naprej. Da doživim ta trenutek, ki bo naredil moje življenje popolno.
Bo prišel? Seveda bo! MORA! Mogoče naslednje leto, mogoče pa naslednje leto ponovno pišem, kako se odločam počakati še eno leto na………. – na ta čarobni trenutek.
Nikoli nisem naredila ničesar slabega, vedno poštena … pa vendar vsako leto Božiček pozabi na mojo željo. Letos še je upanje, potem ostane še naslednje leto, pa naslednje….. Nekaj dosti pa jih več ne bo, tako da – če kdo sreča Božička, naj ga opozori, da ga čakam že tooooliiiikoooo let, da se moj izgled približuje njegovemu. To pa ni dobro, glede na to kar želim.
Tooooliko časa že zanemarjaš sebe. Tooooliko časa samo pričakuješ od drugih. Sploh si ne zaslužiš popolnosti. In mimogrede…za vsako stvar, trenutek, dogodek je treba pošteno garat. Ti v vseh letih nisi vložila ničesar, zato tudi nimaš kaj žeti. Kdor je sposoben predanosti, to živi in se razdaja na maksimalen možen način. To je proces – DAJ-DAM. Oziroma korak dlje si takrat, ko daješ ne da bi karkoli pričakoval v zameno. Stopi s piedestala. Si dolgočasna, nezanimiva, nesposobna dajanja in sprejemanja. Ti kar upaj…da te zadane strela in te zasuka za 360 stopinj…aja, potem boš na istem:). Itak. pri teh letih se človek več ne spremeni.
Težko boš hvaležna na način, da bi to res začutila, lahko si tako, ob naštevanju tega, kar imaš. To pa zato, ker je tvoja notranjost prazna vsega, kar oživlja. “depra bo”, depresija je znak, da tlačiš jezo.
V življenju si se razdala otrokom, ko so te potrebovali. In potem so kar odšli… Brez zahvale. Pristala si v sindromu izpraznjenega gnezda. Sprejmi, da je tako, ker je to del življenja. Naj ti bo največja zahvala otrok to, da so lahko odšli in da bodo naprej gradili svoje življenje. Ti pa poišči moža, ker izgleda, da si ga nekje izgubila in si ob tej bilanci življenja tako obupno sama. Verjetno pa se tudi on počuti podobno. Ne čakaj, da ti bo življenje zopet prišlo naproti in te obdarilo, odpravi se, spravi se v gibanje, pojdi ti življenju naproti.
Glede na to, da vsako leto pišeš božičku in ti do letos še ni prinesel tistega kar si želiš, menda veš, da božiček nosi darila le tistim, ki so bili čez leto pridni in si darilo res zaslužijo? 😉
Ker si letos želiš darilo kar za vsa leta nazaj bi morala bit tudi pridna za vsa leta nazaj, verjetno ravno taka kot si želiš darila: sladkih besed, ko nekomu to rečeš s srcem, ne ker se to spodobi, pričakuješ, mu izkažeš tako hvaležnost, se predajaš človeku, popolnoma pripadaš ne glede na vse, da daješ drugim upanje, da gredo lahko naprej, da ob tebi doživljajo trenutke, ki naredijo njihovo življenje popolno.
Si bila? Seveda si! Ker MORAŠ? Mogoče boš naslednje leto, mogoče se naslednje leto potrudiš biti še bolj čarobna….
Če si vse to bila (in še več) Božiček sigurno ne bo pozabil nate in to čez celo leto… :))
Forum je zaprt za komentiranje.