jaz ali on
Naj povem kar me muči. Sva zakonca, imava psa, starega tri leta. Pes je kratkodlaki, zato čez zimo ne more biti zunaj, ampak je ves ljubi dan in noč v veži na eni stari deki.
Pa se mi je zasmil in sem ga vzela v stanovanje, ko sem bila sama doma. Na sedežno sem pogrnila rjuho in lepo je ležal na toplem.Sama sem pri tem občutila notranji mir, neko pozitivno energijo, cel svet se mi je zdel lepši…ne vem, če me razumete,. Tisti, ki imate kako domačo žival, prav gotovo.
No in ko mož pride domov, takoj zarobanti, da mora pes ven, ker da je on alergičen na dlako.
Res je alergičen, ampak minimalno, to pomeni da malo smrka in kiha, nič drugega. Vzel naj bi claritin, pa bi bilo bolje, ampak on ne, da ne bo jemal tablet.
No v glavnem, pes je spet nastradal in leži sam samcat pred vrati.
Ko pridejo na obisk vnučki, je kuža strašno vesel in se hoče igrati z njimi, ampak se spet ne sme-spet sam pred vrati.Samo posluša lahko in cvili in joka.
Mene pa boli srce: saj kuža je ja krdelna žival, torej naj ne bi bil skoz sam. Naj omenim, da tudi sicer celo dopoldne lepo mirno prespi, popoldne pa gre itak ven, v gozd.Na sprehod ga vodi mož, kadar pa njega ni, pa jaz.
No v glavnem, da končam: mož pravi, da sem sebična, jaz pravim, da je on sebičen, ker mi ne privošči tega čudovitega občutka notranjega miru in izpolnjenosti, ko imam žival v svoji bližini, pa še kužku je lepše, če je pri naju.
Kako bi vi ravnali; je kakšna rešitev?
Čudno, da se možu ne zasmili. Me pa čudi, da ga ti vodiš ven samo takrat, ko ga mož ne. Meni ni problem peljati psa kadarkoli imam malo časa. Vsled tega sem bolj fit, tudi sama se po sprehodu počutim bolje, malo razmišljam, pa še pesek je zadovoljen, ko leta okoli.
Sicer pa jaz nisem najbolj kompetentnam ker se mi živali preveč smilijo…
midva mava kužke ves čas zunaj pa bi jih jaz z veseljem imela ves čas notri ampak je moj takooo zelooo proti, da bolje da sploh ne pomislim na to je že vse narobe. saj so vsake toliko časa notri, sploh ta srednja, ki je moja lubica in jo enostavno moram malo met notri ker me tako lepo gleda čez vrata ali šipo, da se ji ne morem upreti. pa moj nima nobene alergije ali kaj samo je malo problem, ker je dlaka povsod pa tko in so potem kar zunaj.
To, kar ti občutiš, ko je pes v tvoji bližini, je celo znanstveno dokazano in zato so obiski živali dovoljeni v nekaterih bolnicah in starostnih domovih: zmanjša se potreba po zdravilih, starejši ljudje se zbudijo iz apatičnosti, otroci hitreje okrevajo, če imajo stik z živalmi.
Pes je najraje s svojim krdelom, torej s svojimi gospodarji. Tam zunaj na mrazu mu že ne more biti fajn. Pri nas je pogosto na obisku otrok, ki je precej alergičen na pasjo dlako. Pred njegovim obiskom temeljito posesam, ne sedi na tleh in na kavču, temveč na neoblazinjenem stolu, če hoče božati psa, si nadene rokavice in si gre nato umit roke, pa nima nobenih težav. Včasih tudi prespi pri nas in zaenkrat kakih hujših posledic ni bilo. Ker praviš, da ima le blago alergijo na dlake, bi komot preživel, tudi če je pes v stanovanju. Na sedežno mu pa nikar ne dovoli (psu namreč), saj lahko leži na tleh.
Pes bo vedno ostal pes:). Ne more nadomestiti človeka, človeške bližine, čeprav veliko ljudi meni nasprotno!
Če je mož alergičen, je to dejstvo. Tudi če gre le za blažjo obliko, se mu stanje lahko poslabša ob nenehni izpostavljenosti alergenu.
Čudovit občutek notranjega miru boš doživela tudi ob sprehajanju s psom, negi (krtačenje, hranjenje itd.), božanje…še vseeno pa naj ima pes svoje mesto in naj ne zavzema mesta moža!
To, kar ti občutiš, ko je pes v tvoji bližini, je celo znanstveno dokazano in zato so obiski živali dovoljeni v nekaterih bolnicah in starostnih domovih: zmanjša se potreba po zdravilih, starejši ljudje se zbudijo iz apatičnosti, otroci hitreje okrevajo, če imajo stik z živalmi.
Zares je tako, kot pravi metulka! Za družine bi pa dodala, da je kakšen majhen pesek, ki ni zahteven in je lahko ob odsotnosti lastnikov več časa sam doma prava terapija, sploh pri pubertetnikih ali napetem stanju. Običajno ga potem vodi ven tisti, ki pride prvi domov, vseh se neskončno razveseli in še terapevtsko deluje na vsakega posebej. Pudlom in Yorkijem ne izpada dlaka, Yorkiji nimajo poddlake, tako da so kot živi pliškoti.
MOSKI 111, me veseli, da ločiš zrno od plevela in imaš srce na pravem mestu.
Forum je zaprt za komentiranje.