javnost?
Pravilno je “stik(i) z javnostjo”, ne pa “odnosi z javnostmi”.
Stik zajema vse vrste stikov, javnost (občestvo) pa je tako ali tako samo ena.
Odnos vsebuje tudi čustva, ki pa so pristranska in neredko zelo občutljiva, zato se z odnosi ravna diplomatsko, zlasti medržavnimi.
Jezikovne zadrege se rešujejo s pomočjo poznavanja pravil slovenskega jezika. Kako kakšno jezikovno zadrego samovoljno rešuje kakšna stroka, ne bi smelo biti pomembno, ker lahko zavaja. Tako velja tudi za komunikološko razlago izraza “public relations”.
Wikipedia za njegovo slovensko istoznačnico navaja strašno kunštno utemeljitev, ki pa je izpeljana iz dobesednega prevajanju angleščine v slovenščino (kar se s časom vedno izkaže za napačno), vsebinska utemeljitev slovenske istoznačnice za PR pa je privlečena za lase. Povzeta je v sledeči trditvi: “Stiki so namreč vedno nenačrtovani, enkratni in občasni dogodki, odnosi pa so načrtne, stalne, dalj časa trajajoče in ponavljajoče aktivnosti.”
Če gre za načrtovane in stalne aktivnosti, povezane z dejavnostjo podjetja ali ustanove, spada to v delokrog Službe za trženje (propagando), medtem ko je naloga Službe za stik(e) z javnostjo posredovati prava pojasnila na primeren način, brez zavajanja, kar se sicer do neke mere dovoljuje pri trženju.
Vendar je treba priznati, da beseda stik res marsikomu vzbuja nelagodje, ker spominja na besedno zvezo “kratek stik” (nekaj nezaželenega), zato je morda res primerneje uporabljati množinsko obliko, torej “stiki z javnostjo”.
Če se naša podjetja in ustanove nameravajo v vsem zgledovati po anglo-ameriških vzorih, potem se res lahko usvoji izraz “odnosi z javnostmi”, ki vključuje tudi diplomatsko zavajanje javnosti.
Metka 2 napisala:
> Pravilneje je stiki z javnostjo, ker je javnost v osnovi
> edninski samostalnik. Vendar se v stroki uporablja zveza odnosi
> z javnostmi, ker pri uvajanju novih terminov ti. strokovnjaki
> nikogar ne vprašajo in dobesedno prevajajo iz angleščine.
Ta razlaga mi ni razumljiva.
Iz angleškega izraza “public relations” ni razvidno, da bi morala biti javnost v množini. Tako da ne vem, zakaj bi v tem primeru krivili dobesedno prevajanje.
Meni se zdi razlaga iz Wikipedie logična in pravilna.
gajka napisala:
> Pa od kje jih potegnete? Kakšne javnosti neki. Javnost je.
> Če je v angleščini relations množinski (aikon – ne vem, kako ti
> razlaga ni razumljiva???) se pač ne da tako prevajati v
> slovenščino (če je res to razlog).
> Poglejte v SSKJ pa je!
A veš zakaj mi ta izjava ni razumljiva? Zato, ker mislim, da bi z dobesednim prevajanjem lahko dobili tudi izraz ODNOSI Z JAVNOSTJO in ne nujno ODNOSI Z JAVNOSTMI.
Javnost v množini po mojem mnenju ne izhaja iz angleškega izraza PUBLIC RELATIONS, ampak je dobila množinsko obliko (ki po SSKJ ne obstaja), ker je pač prišlo do potrebe ločevanja med različnimi ciljnimi skupinami.
Filip napisal:
> Nič od tega ni prav, gugl gor ali dol.
Google še s tisto z različico, za katero ti trdiš, da je pravilna:
stiki z javnostjo – 522 zadetkov
Slovensko društvo za odnose z javnostmi je bilo ustanovljeno 12. novembra 1990 kot strokovno, nepridobitno, prostovoljno in samostojno krovno nacionalno združenje strokovnjakov s področja odnosov z javnostmi.
Na Fakulteti za družbene morajo vsi bodoči komunikologi opraviti predmet Odnosi z javnostmi.
Mene pa zanima, od kod vam ideja, da je varianta, ki ima več zadetkov v googlu, pravilnejša???
Saj pa google ni nek pravopis ali slovar slovenskega knjižnega jezika!! Google samo izpiše vse variante iskane besede ali besedne zveze in obstaja možnost, da je pač največkrat uporabljena napačna besedna zveza, ki ni knjižno pravilna. Kar niti ni tako nemogoče, glede na to, da je večina Slovencev samo napol funkcionalno pismeni.
Aha oprosti, ampak nism vedla, da je slavist:)
saj se mi je takoj zdelo pravilno, da je stiki z javnostjo. Meni se zdi enako kot primerjava z zrakom. Več vrst zraka poznamo (onesnaženi, gorski,…) pa nikoli ne rečemo gremo na zrake:)
hvala za vse razlage in trud!
lp, m
Se popolnoma strinjam, da Google ni pravopis, kaže pa na to, kaj se pogosteje uporablja.
Jezik je živ, se razvija in spreminja, zato se mi zdi nesmiselno prepovedovati nekaj, kar se danes uporablja 70x pogosteje kot alternativna (pravilna?) možnost.
Le čemu imamo v SSKJ namenjene terminološke (in druge) kvalifikatorje, če ne tistim besedam, ki se uporabljajo v vsakdanjem, publicističnem in strokovnem jeziku?
Trdim, da je javnost samo ena. Pa če smo katoliki, vegetarijanci, ljubitelji nogometa ali društvo za opazovanje mavrice. Tako daleč gre, da sem lahko vse od naštetega, pa sem zato še vedno le ena sama oseba. Del javnosti. Ene same in nedeljive, kot zrak.
Že mogoče, da je na FDVN predmet Odnosi z javnostmi, celo na TV sem nekoč spremljala razlago, zakaj je bila osvojen taka besedna zveza, a me razlaga ni prepričala. Kajti da se neka besedna zveza začne uporabljati, si jo mora nekdo izmisliti. In da zgleda bolj “kunštno”, si je treba izmisliti čim bolj kunšten izraz. In ga potem še stokrat bolj kunštno razložiti.
Ko pooblaščenec za “stike z javnostmi” (uradni naziv) Sandi Salkič pove za TV, da se bodo mesečne vozovnice za dijake in delavce podražile za 3 %, se je obrnil na javnost, ne na javnosti. Če ljudi še tako delimo po lastnostih, so še vedno ena in ista javnost.
Jezi me, da prav stroka pristane na take reči. Če bomo potem laiki napisali odnosi ali pa stiki z javnostjo, nam bodo lektorji popravili v … saj vemo kaj. To je žalost.
Razlaga v wikipedii pa je tudi skrpucalo. Ko je prvič uporabljen modro obarvan izraz “javnosti”, je očitno, da je uporabljen napačno. Tudi družbe so del taiste javnosti. Potem je dvakrat zapored uporabljen izraz “javnost”, nato pa spet “javnosti”. Jaz stvari pač matematično seciram. Če se jaz in Francelj javno kregava zaradi meje, je to prepir znotraj ene javnosti in nikakor med dvema javnostma. Tudi pravni spor med Luko in Državo je še vedno ta ista javnost, v kateri sva tudi midva s Franceljnom. Če ne, pa ne učite več, da je javnost edninski samostalnik.
En lep rek poznam, ki gre, prosto iz glave, nekako takole: Ni nujno, da se strinjam s tabo, a do konca se bom bojeval za to, da boš lahko izrazil svoje mnenje.
Kaj to pomeni? Meni, ali pa komurkoli drugemu, se lahko zdi popolna bedastoča, nepotrebno puhličarstvo, da strokovnjaki na določenem področju oblikujejo svoje lastno videnje sveta, gradijo svoj pogled na obstoječe zadeve ter uvajajo lastno terminologijo, v kateri po njihovem prepričanju posamičen termin ni le skupek nekaj črk, ampak je odsev poglobljene, podrobnejše členitve stvarnosti. Ampak na koncu koncev tak odnos (moj ali odnos koga drugega) do »nepotrebnih novotarij« kaže samo na trmo, površnost in edinozveličavnost.
Dejstvo je, da so na svetu pač strokovnjaki, ki se v posebni vedi z javnim podrobneje ukvarjajo in ki so razvili načela, kako se do javnosti obnašati, kako graditi dotične odnose, kakšne metode, kakšno komuniciranje ubrati. Da se javnost lahko vsakokrat na novo definira, zameji, da gre pri tem pojmu pravzaprav za skupek najrazličnejših presečnih množic, lahko zaslutimo že iz razlage v SSKJ, ki pravi: javnost -i ž (a) 1. pripadniki družbenopolitične skupnosti (skupnosti!!!, ne skupnost) zlasti v odnosu do kakega dogajanja ali stvari. SP samostojnega gesla »javnost« niti nima, skrit je pod drugim geslom.
Od takrat, ko smo bili vsi eno, je minilo že nekaj časa, po sodobnejših dognanjih strokovnjakov je javnosti več. Gre za specifične interesne skupine, deležnike, do katerih je pomembno oblikovati specifične oblike in metode komuniciranja, tako da je komuniciranje prilagojeno posebej njihovim potrebam in zato učinkovitejše. Že zdrava pamet pove, da otroku zadeve razložimo drugače kot odraslemu, čeprav sta oba, po starem, pripadnika iste javnosti. No, po novem pač nista več. Razvoj je šel naprej, obstajajo nove raziskave, novo razmišljanje, nove teorije, nova praksa. Zdaj tudi veliko več vemo o stvareh, načelno so razne ustanove in podjetja bolj odprta v komunikaciji navzven, ne nazadnje so k temu prisiljena. Dokler nismo poznali delničarstva, recimo, je sicer lahko posameznik zahteval, da se mu javno razloži posamezna odločitev vodstva podjetja, drugo pa je, kako je bila ta zahteva upoštevana. Dandanes imajo podjetja delničarje, ki so posebna interesna skupina, za podjetja so ena izmed njihovih javnosti, in njihova vprašanja so upravičena per se in zahtevajo odgovor. Pa da ne bom preveč zašla.
Svet se ni ustavil v katerem izmed prejšnjih stoletij, razvoj gre naprej. In prinaša nova dognanja, drugačen pogled na svet, tudi drugačna poimenovanja. Zelo podobni kot »javnost« sta denimo besedi »razmišljanje« ali pa »zavarovanje«. Razvoj je šel naprej in zavarovalnice so si izmislile vse vrste novih vrst zavarovanja, in tako zdaj večinoma ponujajo »avtomobilska zavarovanja«. Sama sem se včasih ob to spotaknila, da je zavarovanje pač neštevno, ampak dejstvo je, da so zdaj drugačni časi. In se mi »zavarovanja« ne zdijo več prav nič grešna. Tako pač je.
Pa da ne pozabimo prvega dela “sporne” besedne zveze. Če meni kdo razloži, da čuti razliko med »stiki« in »odnosi«, premislim, preverim pomenske odtenke (ki so v SSKJ pozornemu bralcu očitni), se pustim poučiti, sprejmem nova dejstva, si razširim pogled na stvari. To ne pomeni, da preprosto počepnem ali da me je kdo žejno prek vode prepeljal. Dejstvo je, da se sama s tem področjem ne ukvarjam tako podrobno, vsebinsko se mu posvečajo drugi strokovnjaki, ne slavisti.
Kar zadeva javno podobo, slavistom čisto nič ne pomaga nestrpnost do drugače mislečih, očitana jim značilnost, da se radi držijo svojega kot pijanec plota. Prav tak napačen odnos je prevečkrat kriv, da marsikdo z njimi že na začetku noče imeti nobenega opravka. Kdo pa hoče sodelovati s trmoglavci, ki niso pripravljeni na noben kompromis?
Zato suma sumarum, še vedno verjamem, da je pravilno odnosi z javnostmi.
Jana 10
Prav v duhu tvojega prvega stavka sem pisala! Ni mi všeč, se ne strinjam, vem pa, da tako je.
A očitam slavistom, da so pri tem nasedli. Zakaj potem v angleščini vseeno “public relations” in ne “publics relations”, če se že sklicujejo na angleščino?
In kake vrste samostalnik je torej javnost? Ima normalno ednino, dvojino in množino? Kaj je potem “javnost” in kaj sem potem jaz? In celo izjava tiskovnega predstavnika je samo ena, čeprav je namenjena javnostim. Jaz tega ne razumem, pa čeprav sem se veliko let ukvarjala z logiko. Namesto, da bi nov pojem kaj razjasnil, samo dela zgago.
Tako pač mislim. In če nekje piše in je bilo sprejeto drugače, bom še vedno enako mislila. In pri tem prav nič ne dvomim v tvojo strokovnost. Nasprotno. Že velikokrat si koga izvlekla iz zadrege. Morda bi ti uspelo celo mene prepričati. Ampak wilkipedia me ni.
Uf, težka bo tale:)
mimaŠ napisala:
> A očitam slavistom, da so pri tem nasedli. Zakaj potem v
> angleščini vseeno “public relations” in ne “publics relations”,
> če se že sklicujejo na angleščino?
Zakaj ne publics relations? Ker angleščina pač tako ne funkcionira. V tovrstnih besednih zvezah pozna pregibanje v številu, vendar samo v jedru besedne zveze. Torej bi lahko na prvi pogled rekli, da se prvi del besedne zveze ne pregiba zato, ker se v zvezi pridevnik + samostalnik v angleščini pridevnik nikoli ne pregiba: blue coat, blue coats. To je sicer res, ampak, kot si pravilno nakazala, besedno zvezo “public relations” pravzaprav sestavljata dva samostalnika.
Zakaj se torej relations pregiba v številu, public (prav tako samostalnik) pa ne? Odgovor je isti, da angleščina pač tako ne funkcionira, saj ima svoja pravila pri tvorbi besednih zvez. Ne pregiba niti samostalnikov v pridevniški rabi. In ravno to pravilo (edninski zapis) povzroča veliko težav slovenskim dijakom in študentom. Morajo se naučiti, na primer, da ne rečemo two-years-old girl, ampak pravilno two-year-old girl, in tudi ne three-phases programme, ampak three-phase programme.
(Beseda public pa se v angleščini v drugih primerih pregiba v številu – en primer z interneta: The office manages information between the college and its publics. To me, mimogrede, spomni, da je information v angleščini nešteven samostalnik, v slovenščini pa povsem naravno rečemo informacija, informaciji, informacije. Me zanima, ali bo kdaj dovoljen informations? 🙂
> In kake vrste samostalnik je torej javnost? Ima normalno
> ednino, dvojino in množino?
Ja, kot kaže, se je pokazala dovolj nujna ali upravičena potreba v praksi, da je prej neštevni samostalnik postal števen. Osebno nimam čisto nič proti taki prožnosti, nasprotno, svoj materni jezik v takih primerih občutim kot bolj svobodnega, všeč mi je tak, bolj sproščen odnos, če je le mogoč. Če bi jaz odločala, bi imeli tudi cede, cedeja, cedeji, namesto zgoščenke 🙂
Pa še v tolažbo komu na okopih – izgubili smo javnost, življenje in zavarovanje, ampak še zmeraj pa nam (trdno neštevno) ostaja – kajenje:)) Čeprav so tudi temu dnevi šteti, zaradi drugih razlogov:))