Javna tribuna: O idiopatski pljučni fibrozi (IPF) s prim. Katarino Osolnik
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) je bolezen neznanega vzroka, ki povzroča brazgotinjenje pljuč. Fibroza je drugo ime za brazgotinjenje pljučnega tkiva. Idiopatska pljučna fibroza je napredujoča bolezen. Naravni potek bolezni se med posameznimi bolniki lahko precej razlikuje, predvsem pa je zelo nepredvidljiv.
Nevarnost nastanka idiopatske pljučne fibroze lahko povečajo genetski dejavniki (bolezen že v družini), kajenje, izpostavljenost kemikalijam ter prahom in izpostavljenost dimu.
Predvsem svetujem opustitev kajenja-2/3 bolnikov z IPF je še aktivnih ali bivših kadilcev.
Pri bolnikih z IPF res lahko srečamo bronhiektazije, vendar so te nastale zaradi fibroziranja pljuč okrog bronhov-imenujemo jih trakcijske bronhiektazije.
Bronhiektazije, ki nastanejo kot posledica ponavljajočih okužb (pljučnice) imajo običajno drugačno klinično sliko od IPF. Tako dilemo lahko reši visokoločljivostno globinsko slikanje, ki zelo natančno omogoča ugotoviti ali je fibroza prisotna ali ni, in obseg bronhiektazij.
Za družinskega zdravnika je najpomembnejše, da, če ob poslušanju bolnika ugotovi inspiratorno pokanje tega izvida ne spregleda ampak nadaljuje diagnostiko: ni vsako inspiratorno pokanje pljučnica, če bolnik nima kliničnih znakov akutne okužbe, tudi za potrditev ali izključitev srčnega popuščanja kateremu se inspiratorne poke kaj hitro pripiše je potrebno še kakšno dodatno preiskavo.
Če niste potrdili katere od zgoraj navedenih diagnoz je prav, da bolnika napotite k pulmologu za razjasnitev vzroka kliničnega izvida inspiratornih pokov.
V ospredju sta neproduktiven kašelj in progredientna dispneja. Ob kliničnem pregledu pri večini bolnikov ugotavljamo inspiratorne poke, pri manj kot polovici betičaste prste. Nujno je pri bolniku s sumom na IPF opraviti visokoločljivostni CT, ki je ključna preiskava v diagnostiki in omogoča redno in objektivno spremljanje bolezni.
S kisikom, vendar ne v pločevinkah, zdravimo bolnike v napredovali fazi bolezni, ko jim kisika zaradi fibroziranja pljuč primanjkuje kisika že v mirovanju. Kisik v fazah bolezni, ko bolnik ni v respiracijski insuficienci ni koristen.
Če ugotovimo, da je fibroza pljuč posledica zdravljenja z določenim zdravilom to izključuje diagnozo idiopatske pljučne fibroze. Histološko in radiološko sta lahko fibrozi sicer enaki.
Natančna postavitev diagnoze idiopatske pljučne fibroze je zelo zahtevna. Temelji na izključitvi vseh možnih znanih vzrokov pljučne fibroze, kot so na primer sistemske bolezni veziva, ki lahko prizadenejo pljuča, preobčutljivostna vnetja – farmarska pljuča, sarkoidoze. Mogoča je le s timskim pristopom – nujno je sodelovanje klinika pulmologa, patologa, radiologa. Vsi morajo imeti primerno teoretično znanje in dovolj kliničnih izkušenj na področju intersticijskih pljučnih bolezni.
Čimhitrejša postavitev diagnoze IPF je ključna, ker imamo podatke, da je tudi učinkovitost zdravljenja z namenom upočasnitve napredovanja bolezni, večja v zgodnjih fazah.
Zaradi napredovale bolezni pljuč-IPF je v prvi vrsti posledično prizadeto srce, ugotavljamo lahko razvoj kroničnega pljučnega srca in v končnih fazah tudi srčno popuščanje.
Sicer pa je IPF v prvi vrsti bolezen starejših ljudi, ki imajo poleg te diagnoze tudi kar precejšnje število spremljajočih bolezni, ki pomembno lahko vplivajo na preživetje.
Kašelj je pri IPF praktično vedno prisoten, vendar pa je IPF redek vzrok kašlja. Menim, da je potrebno s strani pulmologa pri vaši mami najprej izključevati najpogostejše vzroke: gastroezofagealni refluks, astmo…
Hvala gostji strokovnjakinji prim. Katarini Osolnik, dr. med., spec. interne medicine in vsem, ki ste sodelovali v tokratni javni tribuni.
Idiopatska pljučna fibroza (IPF) je redka in zato tudi težko prepoznana bolezen. Ključna je zgodnja diagnoza, da se začne bolezen čim prej zdraviti, saj nenehno napreduje.
Temo puščamo odprto, da se objavijo še vsi preostali odgovori, z vprašanji pa smo zaključili.
Vse stare in prihajajoče tribune lahko spremljate v rubriki Javna tribuna[/url].
Lep dan,
uredništvo Med.Over.Net
Glavni namen zdravljenja idiopatske pljučne fibroze je upočasnitev njenega napredovanja oziroma upočasnitev slabšanja pljučne funkcije in preprečevanje akutnih eksacerbacij. V Evropi (tudi v Sloveniji) sta registrirani dve zdravili: pirfenidon in nintedanib. Le-ti upočasnita brazgotinjenje pljučnega tkiva.
Ob vsakdanjem delu z bolniki se celoten zdravstveni tim (medicinske sestre, zdravniki, dietetik) trudimo, da bi vsakemu bolniku preskrbeli čim več dostopnih informacij o bolezni. Predvsem se trudimo, da smo za bolnike dosegljivi kadar nas potrebujejo. Želimo, da tudi med seboj izmenjajo izkušnje o bolezni in težavah.
V pisnih oblikah imajo bolniki na voljo informacije na spletu in v tiskanih publikacijah.
Forum je zaprt za komentiranje.