Javna tribuna: Bi potovali in služili denar na poti?

Predvsem so razlike med Slovenijo in drugimi narodi “zahodnega sveta” v tem, da recimo starši in družine (govorim o NZ, Avstraliji, Ameriki, Kanadi) že takrat, ko so otroci še v najstniških letih, pričnejo razmišljati in tudi varčevati za otrokovo potovanje po svetu. Verjamejo namreč v to, da je del osebnega razvoja v tem, da izkusijo samostojnost preko potovanj in pridobijo nove izkušnje za življenje in delo doma. Moramo se zavedati, da potovanja niso samo obiskovanje plaž in pitje koktejlov pod palmo. Predvsem se naučimo veliko o lastnih mejah, učimo se samostojnosti, drugačnega načina dela in sprejemanje drugih narodov in kultur. V Sloveniji smo še vedno najbolj osredotočeni na to, da otroci najdejo stalno zaposlitev, si ustvarijo dom in kupijo avto. S čimer ni nič narobe, če je to naš primarni cilj.

Živjo!

Me veseli, da ste se odločila za ta korak! Tu je vprašanje predvsem – bi želela zgolj potovati ali delati v tujini?

Za prvo potovanje vsekakor priporočam Azijo – konkretneje Tajsko in Šrilanko, saj sta izredno “lahki” za organizacijo in potovanje v lastni režiji. Sta varni deželi, finančno ugodni in domačini dobro govorijo angleško. Letov do tja je veliko, predvsem z družbami Emirates in Qatar Airways.

Za prvo delo v tujini pa seveda priporočam ZDA v režiji agencije. Ali pa zelo popularno delo kot au-pair, kjer živiš v varnem udobju gostujoče družine. Mene je bilo pri prvem delu v tujini tudi zelo strah in ravno zato sem organizacijo prepustila profesionalcem, potem, ko sem videla, da ni tak bav bav in sem imela več izkušenj pa sem se podala na pot v lastni režiji 😉

Če vam manjka poguma je predpriprav ključnega pomena – da se rezervirajo vsa prenočišča, dodela načrt potovanja in budget in se na pot podamo s prijateljem ali partnerjem.

Glavni razlog, da se podamo na potovanje, se mi zdi v tem, da se znebimo določenih predsodkov o sebi in drugih. Tujina te odpre za sprejemanje drugačnosti. Se mi zdi, da je v svetu še vedno precej “jaz imam prav”, “samo moj prav je pravi” ipd., vendar v drugačnem okolju spoznamo, da nimamo vedno prav, daobstajajo še drugi načini življenja, miselnosti o ljubezni, denarju, preživetju. Potovanja nam dajo upanje, da je mogoče veliko več, kot smo si upali priznati.

Veliko od nas si svet predstavlja tako, kot nam ga predstavljajo mediji. Vendar je svet toliko več! Si upate spoznati islam in muslimane preko svojih izkušenj in preko potovanja v njihove dežele, ali raje verjamete medijem, ki jih opisujejo, kot jih opisujejo?